SI
PochetteŽepna violina – najmanjši inštrument v družini violin
Metelkova
Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski grad10:00 - 18:00
Ad PirumZaprto
Show menu

Pochette

Žepna violina se je kot najmanjši inštrument v družini violin pojavila v 16. stoletju. Žepne violine so jemali plesalci ali učitelji plesa s seboj v kovčku, ko so šli na učne ure k svojim učencem. Pospravili so jih kar v žep dolgega suknjiča. Zmotno je torej mišljenje, da so žepne violine izdelovali za otroke. Poleg lahke prenosljivosti je bila prednost pochette tudi to, da je bila tišja kot navadna violina, kar je bilo pomembno, ko so učne ure potekale v zasebnih domovanjih. 

Naš primerek je doslej edino znano tovrstno glasbilo francoskega goslarja Françoisa Saraillaca, hkrati pa tudi najstarejše datirano godalo v slovenskih javnih zbirkah in eden izmed najstarejših ohranjenih inštrumentov na našem ozemlju.

Za žepne violine ni bilo posebnega repertoarja pesmi. Če je učitelj znal igrati violino, je verjetno lahko na ta mali inštrument zaigral tudi mnogo zvrsti violinske glasbe.

Kdo jo je izdelal

Pochette je nastala pod rokami Françoisa Saraillaca, imenitnega goslarja, čigar ohranjena dediščina je žal zelo skromna. Ohranjena pochette v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije je še posebej dragocen dokument o delu tega francoskega goslarja. Kolikor je danes znano, gre za edini njegov ohranjeni tovrstni inštrument. Muzejski viri po svetu omenjajo še njegovo pochette iz leta 1678, za katero se je sled izgubila, šeststrunsko bas violo iz leta 1711 (ohranil se je le vrat z izrezljano glavico, Musikinstrumenten-Museum Berlin), kitaro z letnico 1652 (Smithsonian Institute Washington DC) in trombo marino iz leta 1698, ki jo hrani Museé du Cloitre v Franciji.

Kdaj je bila žepna violina narejena

Kdaj in kje je bilo glasbilo narejeno, sklepamo po dataciji in signaturi na lističu (1679, Lyon).

Kdaj je bil inštrument v uporabi

Pochette ali žepna violina se je kot najmanjši inštrument v družini violin pojavila v 16. stoletju. Izdelovali so jih vse do zgodnjega 19. stoletja, 17. stoletje pa je bilo njeno najbolj cvetoče obdobje.

Pomen plesa in glasbe v vzgoji

K vzgoji plemiškega stanu je že od srednjega veka dalje in v naslednijh stoletjih tudi pri bogatejših meščanih sodil ples. Plesni mojstri so delovali tudi pri nas. V Ljubljani so, kot poročajo arhivski viri, deželni stanovi zaposlili plesnega mojstra leta 1650 v na novo zgrajenem plesišču in prav tako v leta 1743 odprtem balovžu, ki so ga uredili na Gradišču. V naslednjem obdobju so bili plesi v reduti in v stanovskem gledališču.

Restavratorski posegi na pochette

Da se je pochette uporabljala, kaže tudi to, da je inštrument leta 1835 restavriral Johan Schidan (Židan), leta 1989 pa je ponovni restavratorski poseg opravil goslar Vilim Demšar in ga usposobil za igranje. Danes Vilimov nečak Blaž Demšar nadaljuje tradicijo in je prav tako kot stric vrhunski poznavalec in izdelovalec violin.

Ime predmeta: Pochette
Kratek opis: Žepna violina
Datacija: 1679
Material: Les, usnje, srebrna žica
Mere: Višina: 42 cm, širina: 3,7 cm
Inv. št.: N 17218
Na ogled: Stalna razstava Zgodovinske in umetnostne zbirke v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova

Za nadaljnje branje

  • Darko Knez, Instrumentalna dediščina. Glasbila in glasbeni avtomati iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana 2017.

Oglejte si pochette na stalni razstavi Narodnega muzeja Slovenije

Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski grad10:00 - 18:00
Ad PirumZaprto
 

 

Prijavite se na e-novice