Breverl

Breverl ne označuje samo večkrat prepognjenih podobic, ampak tudi majhne obeske v obliki blazinic, ki so jih nosili okrog vratu, na rožnih vencih ali verižicah za amulete ali so jih všili v obleko. Njihova vsebina nosilcem ni znana, gre za »zemljo iz svete dežele« ali molitve na papirju. Lenz Kriss-Rettenbeck primerja te blazinice z »medicino« eksotičnih ljudstev, ki prinaša blagor in varuje pred nesrečami. Breverle so verniki nosili obešene na trakovih okoli vratu pod srajco na telesu, prišite (pritrjene) na obleko ali obešene na rožnem vencu. Osebi, ki ga je nosila, naj bi prinašal srečo, nosili pa so ga tudi za zaščito pred boleznimi.

Moč delovanja amuletov ali talismanov je močno odvisna tudi od volje, moči in vere uporabnika. Breverl je služil kot talisman in zdravilo. Varoval je pred zlobnimi silami, demoni, čarovnicami, obsedenostjo, kugo, ognjem ali nevihtami (hudo uro). Poleg tega naj bi breverl ščitil vojake pred sovražnimi kroglami oziroma izkrvavitvijo, zato je bil poznan tudi kot lovilec krogel (»Kugelfänger«). Veliko breverlov je bilo v obliki srca in so bili izdelani za zibelke ali postelje mlajših otrok.

Tovrstni predmeti so kmalu postali trgovsko blago. Sprva jih je bilo mogoče dobiti samo pri lokalnih zdravilcih ali tako imenovanih »čarovnicah«, pozneje pa jih je bilo mogoče kupovati tudi na raznih žegnanjih ali semnjih. Še danes je v nekaterih trgovinah mogoče kupiti predmete, ki prinašajo srečo ali varujejo pred boleznimi.

Čarovno zdravljenje izvira iz pradavnine, ko so si ljudje predstavljali, da bolezni povzročajo demoni. Tako so že od nekdaj uporabljali različne čarne predmete, kot so amuleti in talismani, da bi si pridobili zaščito, zdravje in blagostanje.

Čarnih predmetov je več in vsak med njimi ima svoj namen. Amulet je predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč, človeka naj bi varoval pred nevarnostmi. Beseda amulet izhaja iz latinske besede amuletum in pomeni sredstvo za zaščito. Talisman pa naj bi človeku prinašal srečo. Različne kulture in civilizacije so poznale amulete in talismane ter njihovo magijsko moč. Te posebne predmete, ki naj bi dajali moč in energijo oziroma poskrbeli za zdravje in blagostanje osebe, ki jih nosi, so ljudje praviloma izdelovali v dneh s posebnim duhovnim ali astrološkim pomenom. Ti predmeti so bili sprva predmeti iz narave, na primer volkov čekan, orlovo pero, lisičja šapa, nenavaden kamen in podobno. Prevladovalo je mnenje, da oseba, ki nosi tak talisman, iz njega črpa (posebno) moč tega predmeta. Pozneje so jih izdelovali iz različnih kovin ali pergamentnega papirja, da je bilo na te materiale možno zapisati zagovore – posebne čarne besede ali simbole. Sprva so bili zagovori le besedne tvorbe in so kot zdravilo ali tolažba imeli sugestiven učinek. Vendar kmalu niso bili več dovolj, predvsem pa te izgovorjene besede niso bile trajne, zato je vraževeren in bogaboječ človek začel izdelovati čarne predmete, ki jih je nosil na sebi ali jih imel v svoji bližini.