Breverl ne označuje samo večkrat prepognjenih podobic,
ampak tudi majhne obeske v obliki blazinic, ki so jih nosili okrog vratu, na
rožnih vencih ali verižicah za amulete ali so jih všili v obleko. Njihova
vsebina nosilcem ni znana, gre za »zemljo iz svete dežele« ali molitve na
papirju. Lenz Kriss-Rettenbeck primerja te blazinice z »medicino« eksotičnih
ljudstev, ki prinaša blagor in varuje pred nesrečami. Breverle so verniki
nosili obešene na trakovih okoli vratu pod srajco na telesu, prišite
(pritrjene) na obleko ali obešene na rožnem vencu. Osebi, ki ga je nosila, naj
bi prinašal srečo, nosili pa so ga tudi za zaščito pred boleznimi.
Moč
delovanja amuletov ali talismanov je močno odvisna tudi od volje, moči in vere
uporabnika. Breverl je služil kot talisman in zdravilo. Varoval je pred
zlobnimi silami, demoni, čarovnicami, obsedenostjo, kugo, ognjem ali nevihtami
(hudo uro). Poleg tega naj bi breverl ščitil vojake pred sovražnimi kroglami
oziroma izkrvavitvijo, zato je bil poznan tudi kot lovilec krogel (»Kugelfänger«).
Veliko breverlov je bilo v obliki srca in so bili izdelani za zibelke ali
postelje mlajših otrok.
Tovrstni predmeti so kmalu postali trgovsko blago.
Sprva jih je bilo mogoče dobiti samo pri lokalnih
zdravilcih ali tako imenovanih »čarovnicah«, pozneje pa jih je bilo mogoče kupovati tudi na raznih žegnanjih ali semnjih. Še danes je v nekaterih
trgovinah mogoče kupiti predmete, ki prinašajo srečo ali varujejo pred
boleznimi.
Čarovno zdravljenje izvira iz pradavnine,
ko so si ljudje predstavljali, da bolezni povzročajo demoni. Tako so že od
nekdaj uporabljali različne čarne predmete, kot so amuleti in talismani, da bi
si pridobili zaščito, zdravje in blagostanje.
Čarnih predmetov je več in vsak
med njimi ima svoj namen. Amulet je predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje
čarovna moč, človeka naj bi varoval pred nevarnostmi. Beseda amulet izhaja iz
latinske besede amuletum in pomeni sredstvo za zaščito. Talisman pa naj bi
človeku prinašal srečo. Različne kulture in civilizacije so poznale amulete in
talismane ter njihovo magijsko moč. Te posebne predmete, ki naj bi dajali moč in
energijo oziroma poskrbeli za zdravje in blagostanje osebe, ki jih nosi, so
ljudje praviloma izdelovali v dneh s posebnim duhovnim ali astrološkim pomenom.
Ti predmeti so bili sprva predmeti iz narave, na primer volkov čekan, orlovo
pero, lisičja šapa, nenavaden kamen in podobno. Prevladovalo je mnenje, da oseba,
ki nosi tak talisman, iz njega črpa (posebno) moč tega predmeta. Pozneje so jih
izdelovali iz različnih kovin ali pergamentnega papirja, da je bilo na te
materiale možno zapisati zagovore – posebne čarne besede ali simbole. Sprva so
bili zagovori le besedne tvorbe in so kot zdravilo ali tolažba imeli sugestiven
učinek. Vendar kmalu niso bili več dovolj, predvsem pa te izgovorjene besede
niso bile trajne, zato je vraževeren in bogaboječ človek začel izdelovati čarne
predmete, ki jih je nosil na sebi ali jih imel v svoji bližini.