SI
BreverlČarni predmet, ki ščiti pred slabimi vplivi in prinaša srečo
Metelkova
Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski gradZaprto
Ad PirumZaprto
Show menu

Breverl

Človek od nekdaj verjame, da ga lahko posebni posvečeni predmeti ščitijo pred nesrečami in vplivi skrivnostnih in temnih sil.

Leta 2000 je Narodni muzej Slovenije pridobil breverl, predmet, kakršen še ni poznan v zbirkah slovenskih muzejev. Redek je tudi drugod po evropskih zbirkah z območja katoliške veroizpovedi.

Breverl (iz latinske besede breve = kratko latinsko besedilo) je zgiban list, na katerem so zloženi (nalepljeni) zagovori, magični izreki in svete podobe. Ti največ štirikrat prepognjeni majhni listi, na katerih so bili devetdelni bakrorezi, so pogosto skupaj s posvečenimi predmeti (svetinjice, vrbove mačice, romarski spominki, devocionalije) spravljeni v majhne ovoje (etuije). Material, iz katerega so izdelani etuiji, je pogosto zelo dragocen. Gre za svilo z vezenino iz kovinske nitke, svileno blago s srebrnimi nitkami, občasno pozlačenimi, pogosto tudi iz izvezenih tekstilnih ostankov, kot je brokat. Nekateri etuiji za breverle so imeli kovinsko ogrodje, v stranice pa je bilo vdelano usnje oziroma drugi materiali.

Ime predmeta: Breverl
Kratek opis: Čarni predmet, ki naj bi ščitil pred slabimi vplivi in prinašal srečo. Zgiban list, na katerem so zloženi (nalepljeni) zagovori, magični izreki in svete podobe
Datacija: 17. stoletje
Inv. št.: 17733
Na ogled: Stalna razstava Zgodovinske in umetnostne zbirke v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova

Več informacij

Uporaba breverlov

Breverl ne označuje samo večkrat prepognjenih podobic, ampak tudi majhne obeske v obliki blazinic, ki so jih nosili okrog vratu, na rožnih vencih ali verižicah za amulete ali so jih všili v obleko. Njihova vsebina nosilcem ni znana, gre za »zemljo iz svete dežele« ali molitve na papirju. Lenz Kriss-Rettenbeck primerja te blazinice z »medicino« eksotičnih ljudstev, ki prinaša blagor in varuje pred nesrečami. Breverle so verniki nosili obešene na trakovih okoli vratu pod srajco na telesu, prišite (pritrjene) na obleko ali obešene na rožnem vencu. Osebi, ki ga je nosila, naj bi prinašal srečo, nosili pa so ga tudi za zaščito pred boleznimi.

Moč delovanja amuletov ali talismanov je močno odvisna tudi od volje, moči in vere uporabnika. Breverl je služil kot talisman in zdravilo. Varoval je pred zlobnimi silami, demoni, čarovnicami, obsedenostjo, kugo, ognjem ali nevihtami (hudo uro). Poleg tega naj bi breverl ščitil vojake pred sovražnimi kroglami oziroma izkrvavitvijo, zato je bil poznan tudi kot lovilec krogel (»Kugelfänger«). Veliko breverlov je bilo v obliki srca in so bili izdelani za zibelke ali postelje mlajših otrok.

Tovrstni predmeti so kmalu postali trgovsko blago. Sprva jih je bilo mogoče dobiti samo pri lokalnih zdravilcih ali tako imenovanih »čarovnicah«, pozneje pa jih je bilo mogoče kupovati tudi na raznih žegnanjih ali semnjih. Še danes je v nekaterih trgovinah mogoče kupiti predmete, ki prinašajo srečo ali varujejo pred boleznimi.

Najpogostejše upodobitve na bakrorezih breverlov

Bakrorezi breverlov prikazujejo poleg različnih, občasno pobarvanih svetniških upodobitev pogosto tudi čudodelne slike iz romarskih središč. V srednjem delu je praviloma nenavadna zbirka miniaturiziranih religioznih znakov in različnih predmetov iz narave. K temu prištevamo še križe karavaka (zoper uroke, začaranost, hudičev pogled, neurje), Boštjanove puščice (zoper kugo) in Agatin žegen.

Sv. Agata je po navadi upodobljena s pladnjem, na katerem drži svoji odrezani dojki. Ker pa so slikarji ta detajl običajno narisali bolj sramežljivo, se je med preprostimi ljudmi marsikje razširilo prepričanje, da sta to štručki kruha. Zato je postala priljubljena kot krušna svetnica. Kruhu sv. Agate se je pripisovalo čudodelne lastnosti.

Pogost je bil tudi žegen Svetih treh kraljev, saj je še danes ponekod v slovenskih krajih ohranjena stara navada blagoslova hiš za obrambo, ko se zvečer 5. januarja pred praznikom Svetih treh kraljev Gašperja, Miha in Boltežarja na hišna vrata s kredo napiše začetnice njihovih imen ter letnico s križi vmes, npr. 19 + G + M + B + 66. Ta napis navadno ostane na vratih vse do drugega leta. Podobno je s hišnim žegnom (podobice z molitvijo so lepili na stene ali vrata po hišah, kaščah in hramih kot znak blagoslova).

Prvotni etui breverla se ni ohranil. Etui iz kartona je sekundaren in je bil izdelan v 19. stoletju.
Prvotni etui breverla se ni ohranil. Etui iz kartona je sekundaren in je bil izdelan v 19. stoletju.

Predmeti, ki ščitijo pred slabimi vplivi in prinašajo srečo

Čarovno zdravljenje izvira iz pradavnine, ko so si ljudje predstavljali, da bolezni povzročajo demoni. Tako so že od nekdaj uporabljali različne čarne predmete, kot so amuleti in talismani, da bi si pridobili zaščito, zdravje in blagostanje.

Čarnih predmetov je več in vsak med njimi ima svoj namen. Amulet je predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč, človeka naj bi varoval pred nevarnostmi. Beseda amulet izhaja iz latinske besede amuletum in pomeni sredstvo za zaščito. Talisman pa naj bi človeku prinašal srečo. Različne kulture in civilizacije so poznale amulete in talismane ter njihovo magijsko moč. Te posebne predmete, ki naj bi dajali moč in energijo oziroma poskrbeli za zdravje in blagostanje osebe, ki jih nosi, so ljudje praviloma izdelovali v dneh s posebnim duhovnim ali astrološkim pomenom. Ti predmeti so bili sprva predmeti iz narave, na primer volkov čekan, orlovo pero, lisičja šapa, nenavaden kamen in podobno. Prevladovalo je mnenje, da oseba, ki nosi tak talisman, iz njega črpa (posebno) moč tega predmeta. Pozneje so jih izdelovali iz različnih kovin ali pergamentnega papirja, da je bilo na te materiale možno zapisati zagovore – posebne čarne besede ali simbole. Sprva so bili zagovori le besedne tvorbe in so kot zdravilo ali tolažba imeli sugestiven učinek. Vendar kmalu niso bili več dovolj, predvsem pa te izgovorjene besede niso bile trajne, zato je vraževeren in bogaboječ človek začel izdelovati čarne predmete, ki jih je nosil na sebi ali jih imel v svoji bližini.

Galerija

Za nadaljnje branje

  • Darko Knez, Breverl – zagovor ali blagoslov?, Argo, 51/2, Ljubljana 2008.
  • Darko Knez, Breverl [Muzejanke], Ljubljana 2012.
  • Darko Knez, Relikvije in relikviariji iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije / Relics and Reliquaries from the collection of the National museum of Slovenia, Ljubljana 2014.

Oglejte si breverl na stalni razstavi Narodnega muzeja Slovenije

Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski gradZaprto
Ad PirumZaprto
 

 

Prijavite se na e-novice