SI
Samurajski oklepEdini skorajda v celoti ohranjeni primerek samurajskega oklepa na Slovenskem
Metelkova
Danes odprto
Muzejska10:00 - 20:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik11:00 - 15:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum11:00 - 22:00
Show menu

Samurajski oklep

Na Japonskem je razvoj orožja in bojne opreme sprva sledil predvsem zgledom s celinske Kitajske, vendar so japonski obrtniški mojstri že zgodaj razvili prepoznavne sloge, prilagojene domačemu okusu in načinu bojevanja. Zaščitna oprema japonskih samurajev se je v osnovi opirala na tehnologijo lamelnega oklepa – zaščitnega oblačila, sestavljenega iz preluknjanih ploščic, z vrvicami ali trakovi povezanih v večje sklope. Te so dopolnjevali s tekstilnimi segmenti, okrepljenimi z verižnino ali manjšimi kovinskimi ploščicami.

Edini skorajda v celoti ohranjen primerek samurajskega oklepa na Slovenskem je v zbirko Narodnega muzeja prišel z odkupom leta 1961. Izdelan je v slogu go mai do, s prsnim oklepom iz večjih navpično nanizanih, togo spojenih kovinskih plošč, zaščitenih s črnim japonskim lakom uruši. Zaščito spodnjega dela trupa in stegen zagotavljajo podolgovati ščitniki podobne konstrukcije, obešeni na svilene vrvice.

Poleg ramenskih ščitnikov lamelne konstrukcije bojevnikove roke varujejo dolgi tekstilni rokavi, na zunanji strani prekriti z našito verižno pletenino in togimi ščitniki za dlani. Na enak način so izdelane do kolen segajoče tekstilne hlače. Glavo pokriva značilna okrogla čelada s širokim krajcem, obrazno masko in ovratnikom. Oklep dopolnjuje še par slabše ohranjenih golenic, izdelanih v nekoliko drugačnem slogu, ki prvotno verjetno niso sodile k celoti.

Kdo so bili samuraji

Beseda samuraj v dobesednem prevodu pomeni tisti, ki služi. Njihova vloga se je skozi čas spreminjala. Na začetku so bili dvorni služabniki, pozneje pa vojaška elita, ki je pripadala srednjeveškemu aristokratskemu razredu.

Etični kodeks

Etični kodeks, bušido, dobesedno pomeni način, kako bi se samuraji morali ravnati tako v vsakdanjem življenju kot tudi pri svojem poklicu. Etični sistem, v katerem se prepletejo različni religiozni in moralni vplivi, ni bil nikdar zapisan. Doseganje zahtevanih odlik je vključevalo sledenje sedmim pravilom: pravičnost, pogum, dobrosrčnost, vljudnost, iskrenost, čast in zvestoba. Če je samuraj prekršil kodeks, si je čast lahko povrnil le s samomorom.

Ime predmeta: Samurajski oklep
Kratek opis: Edini skorajda v celoti ohranjen primerek samurajskega oklepa na Slovenskem
Datacija: obdobje Edo (18. stoletje)
Material: Železo, medenina, usnje, tekstil, lak
Provenienca: Japonska
Inv. št.: N 35061
Na ogled: Stalna razstava Zgodovinske in umetnostne zbirke v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova

Za nadaljnje branje

  • Tomaž Lazar idr., Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, Narodi muzej Slovenije in Narodna galerija, Ljubljana 2017, kat. št. 27.
  • Tomaž Lazar, Tomaž Nabergoj, Polona Bitenc (ur.), Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem 2, Katalog, Ljubljana 2013, kat. št. 420.

Oglejte si samurajski oklep na stalni razstavi Narodnega muzeja Slovenije

Danes odprto
Muzejska10:00 - 20:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik11:00 - 15:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum11:00 - 22:00
 

 

Prijavite se na e-novice