SI
Show menu

Boj za čast in ljubezen

Turnir: boj za denar, slavo in zabavo

Turnirji so bili med 12. in 16. stoletjem posebna oblika bojevanja in so izhajali iz vojaških urjenj jezdeca in konja. Prvotni množičen spopad dveh skupin po več deset ali sto konjenikov, ki so bili oboroženi s kopji, se je od 13. stoletja naprej razvijal v dvoboje viteza proti vitezu. Potekali so po določenih pravilih, pred gledalci in na urejenem prostoru. Zmagovalec je pobral razne nagrade: orožje, konja ali denar od poražencev, priboril pa si je seveda tudi slavo.

Lamberger – šampion iz Begunj

Kralj in kasneje cesar Maksimilijan I. Habsburški je konec 15. stoletja obnovil že obledelo viteško idejo. Kot »zadnji vitez srednjega veka« je organiziral turnirje ob pomembnih dogodkih, kot sta bili njegovi poroki (1477 in 1494) in kronanje za kralja (1486). Zaradi ekskluzivnosti in stroškov se je takih turnirjev udeleževalo predvsem bogato plemstvo.

Izvrsten turnirski bojevnik je bil Gašper II. Lamberger z gradu Kamen pri Begunjah, Maksimilijanov spremljevalec na dvoru in v boju. V turnirski knjigi iz 16. stoletja, ki jo hranijo na Dunaju, je upodobljenih 87 konjeniških dvobojev, ki jih je Gašper bíl na turnirjih med letoma 1480 in 1500. Njegov pogum in slavo opeva slovenska ljudska pesem Pegam in Lambergar.
 

 

Prijavite se na e-novice