Premična e-Dediščina 2023–2025

Projekt Premična e-Dediščina 2023–2025 je del Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in spada pod ukrep Digitalizacija na področju kulture (C2.K7.IM), ki že zajema naslednja področja: e-Arhiv, e-Dediščina ter vzpostavitev, zagon in optimizacija upravljanja z enotno informacijsko platformo e-Kultura. V celoti manjkajoč del je register premične kulturne dediščine, ki na spletu še nima dosegljivih urejenih vsebin. Še več, ponekod je izziv celo digitalizacija muzejskega gradiva.

Rešitve ponuja pričujoči projekt. Cilj projekta je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).

V obdobju pandemije COVID-19 se je izkazalo, da v sektorju kulture tehnološka podpora predvsem na polju informacijskih storitev in administrativnih ovir, ki nastajajo v procesih in postopkih, zaostaja za drugimi podsistemi družbe. Izbruh COVID-19 je dodatno poudaril pomen digitalnega dostopa do kulturne dediščine. Z digitalnim angažmajem in izrabo obstoječih digitalnih vsebin je kulturnim ustanovam uspelo ohranjati stik s publikami ter opravljati svojo pomembno družbeno in kulturno vlogo. Vendar so imele pri tem težave zaradi zaostankov in nizke stopnje digitalizacije svojih vsebin in neobstoječih e-storitev za postopke na področju kulturne dediščine. Na področju kulturne dediščine so se v obdobju finančne perspektive 2014–2020 vzpostavljale temeljne prostorske zbirke podatkov in e-storitve, ki so nujne za vključevanje nepremične kulturne dediščine v e-prostor. Ostale storitve, ki so za ohranjanje in dobro upravljanje dediščine prav tako nujne ter bodo kulturnim ustanovam (muzejem, galerijam, arhivom, institucijam za varstvo nepremične kulturne dediščine), podjetjem in državljanom omogočile lažje upravljanje z njihovo dediščino, bodo pokrite s predlaganim projektom Premična e-Dediščina.

Po ocenah imajo javni zavodi na področju premične kulturne dediščine (muzeji in galerije) na spletu javno objavljenih manj kot 5 % svojih inventariziranih predmetov. Sistemi za dokumentiranje niso poenoteni, upravljanje dediščinskih e-vsebin ne poteka sistematično in povezano. Sodobne in varne digitalne rešitve za hrambo e-gradiv niso razvite, prav tako ni enotnega dostopa do digitalnih gradiv, zato je oteženo učinkovito izvajanje Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja za potrebe izobraževanja in gospodarstva. Upravljanje ustvarjalnih e-vsebin, storitev in podpornih procesov ne poteka sistematično, transparentno in povezano, ni enotnega dostopa do digitalnih vsebin, stvaritev in gradiv.

Register nepremične kulturne dediščine in register nesnovne dediščine sta na spletu razmeroma ustrezno predstavljena in nudita podporo vsem deležnikom. Poleg drugih storitev (Evidenca arheoloških raziskav, Pravni režimi varstva kulturne dediščine …) nudita celovit vpogled v kulturno dediščino. V celoti manjkajoči del je register premične kulturne dediščine, ki na spletu še nima dosegljivih urejenih vsebin. Še več, ponekod je izziv celo digitalizacija muzejskega gradiva.

Rešitve ponuja pričujoč projekt. Cilj projekta je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina.

V sklopu projekta bo izvedena celovita analiza stanja dokumentacije in digitalizacije v javnih zavodih, v nadaljevanju pa bo zagotovljeno tudi primerno usposabljanje kadra ter trajna služba za podporo in razvoj.

Projekt ponuja celovite rešitve na področju dostopnosti, preglednosti in transparentnosti premične kulturne dediščine. Na ta način bo vselej na voljo vpogled v stanje premične kulturne dediščine, ki bo omogočal optimalno strateško načrtovanje v javni upravi, upravljanje z zbirkami in izvajanjem javne službe v javnih zavodih, po novem pa bodo informacije na voljo tudi raziskovalcem, znanstvenikom ter širši javnosti. Dodana vrednost IS Premična e-Dediščina bo tudi občutna razbremenitev uporabnikov v javnih zavodih, ki bodo lahko več časa namenili svojemu strokovnemu delu.

Razlogi za izvedbo projekta izhajajo iz ugotovitev analize obstoječega stanja (Miha Volovšek, Pregledna analiza informacijske podpore v izbranih ustanovah, Aggregata, november 2021), kjer je bil opravljen pregled informacijske podpore v muzejskih in galerijskih ustanovah. Ključni razlogi za izvedbo investicije so:

Glavni cilj projekta je poenotenje aplikativnih rešitev in baz podatkov za upravljanje podatkov premične e-kulturne dediščine, zagotovitev dolgoročne e-hrambe ter razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).

Drugi glavni cilj projekta je, da bo do 30. 6. 2026 najmanj 8 institucij s področja premične kulturne dediščine uporabljalo posamezne dinamične e-storitve.