Muzej

HITRE POVEZAVE

Z družbenih omrežij

Show menu

Premična e-Dediščina 2023–2025

Vrednost projekta: 2.821.000,00 EUR brez DDV oz. 3.351.860,00 EUR z DDV

Viri financiranja: Sredstva Evropske unije iz Načrta za okrevanje in odpornost (Načrt za okrevanje in odpornost | GOV.SI), Ministrstvo za kulturo RS

Trajanje: 01. 03. 2024 - 30. 06. 2026

Šifra projekta: NPR 3340-23-0007

Sodelujoče ustanove: Ministrstvo za kulturo RS in Narodni muzej Slovenije (Služba za premično dediščino in muzeje)

Povzetek

Projekt Premična e-Dediščina 2023–2025 je del Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in spada pod ukrep Digitalizacija na področju kulture (C2.K7.IM), ki že zajema naslednja področja: e-Arhiv, e-Dediščina ter vzpostavitev, zagon in optimizacija upravljanja z enotno informacijsko platformo e-Kultura. V celoti manjkajoč del je register premične kulturne dediščine, ki na spletu še nima dosegljivih urejenih vsebin. Še več, ponekod je izziv celo digitalizacija muzejskega gradiva.

Rešitve ponuja pričujoči projekt. Cilj projekta je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).

Delovna skupina

dr. Simona Bergoč, Ministrstvo za kulturo, vodja delovne skupine
dr. Tatjana Hajtnik, Arhiv Republike Slovenije, članica
Luka Hribar, Narodna galerija, član
mag. Gorazd Knific, Muzej in galerije mesta Ljubljane, član
ddr. Mateja Kos, Narodni muzej Slovenije, članica
mag. Ksenija Kovačec Naglič, vodja INDOK, Direktorat za kulturno dediščino, članica
Jure Kusetič, Narodni muzej Slovenije, član
Goran Milovanović, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, član
Miha Špiček, Slovenski etnografski muzej, član

Opis projekta

V obdobju pandemije COVID-19 se je izkazalo, da v sektorju kulture tehnološka podpora predvsem na polju informacijskih storitev in administrativnih ovir, ki nastajajo v procesih in postopkih, zaostaja za drugimi podsistemi družbe. Izbruh COVID-19 je dodatno poudaril pomen digitalnega dostopa do kulturne dediščine. Z digitalnim angažmajem in izrabo obstoječih digitalnih vsebin je kulturnim ustanovam uspelo ohranjati stik s publikami ter opravljati svojo pomembno družbeno in kulturno vlogo. Vendar so imele pri tem težave zaradi zaostankov in nizke stopnje digitalizacije svojih vsebin in neobstoječih e-storitev za postopke na področju kulturne dediščine. Na področju kulturne dediščine so se v obdobju finančne perspektive 2014–2020 vzpostavljale temeljne prostorske zbirke podatkov in e-storitve, ki so nujne za vključevanje nepremične kulturne dediščine v e-prostor. Ostale storitve, ki so za ohranjanje in dobro upravljanje dediščine prav tako nujne ter bodo kulturnim ustanovam (muzejem, galerijam, arhivom, institucijam za varstvo nepremične kulturne dediščine), podjetjem in državljanom omogočile lažje upravljanje z njihovo dediščino, bodo pokrite s predlaganim projektom Premična e-Dediščina.

Po ocenah imajo javni zavodi na področju premične kulturne dediščine (muzeji in galerije) na spletu javno objavljenih manj kot 5 % svojih inventariziranih predmetov. Sistemi za dokumentiranje niso poenoteni, upravljanje dediščinskih e-vsebin ne poteka sistematično in povezano. Sodobne in varne digitalne rešitve za hrambo e-gradiv niso razvite, prav tako ni enotnega dostopa do digitalnih gradiv, zato je oteženo učinkovito izvajanje Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja za potrebe izobraževanja in gospodarstva. Upravljanje ustvarjalnih e-vsebin, storitev in podpornih procesov ne poteka sistematično, transparentno in povezano, ni enotnega dostopa do digitalnih vsebin, stvaritev in gradiv.

Register nepremične kulturne dediščine in register nesnovne dediščine sta na spletu razmeroma ustrezno predstavljena in nudita podporo vsem deležnikom. Poleg drugih storitev (Evidenca arheoloških raziskav, Pravni režimi varstva kulturne dediščine …) nudita celovit vpogled v kulturno dediščino. V celoti manjkajoči del je register premične kulturne dediščine, ki na spletu še nima dosegljivih urejenih vsebin. Še več, ponekod je izziv celo digitalizacija muzejskega gradiva.

Rešitve ponuja pričujoč projekt. Cilj projekta je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina.

V sklopu projekta bo izvedena celovita analiza stanja dokumentacije in digitalizacije v javnih zavodih, v nadaljevanju pa bo zagotovljeno tudi primerno usposabljanje kadra ter trajna služba za podporo in razvoj.

Projekt ponuja celovite rešitve na področju dostopnosti, preglednosti in transparentnosti premične kulturne dediščine. Na ta način bo vselej na voljo vpogled v stanje premične kulturne dediščine, ki bo omogočal optimalno strateško načrtovanje v javni upravi, upravljanje z zbirkami in izvajanjem javne službe v javnih zavodih, po novem pa bodo informacije na voljo tudi raziskovalcem, znanstvenikom ter širši javnosti. Dodana vrednost IS Premična e-Dediščina bo tudi občutna razbremenitev uporabnikov v javnih zavodih, ki bodo lahko več časa namenili svojemu strokovnemu delu.

Razlogi za izvedbo projekta izhajajo iz ugotovitev analize obstoječega stanja (Miha Volovšek, Pregledna analiza informacijske podpore v izbranih ustanovah, Aggregata, november 2021), kjer je bil opravljen pregled informacijske podpore v muzejskih in galerijskih ustanovah. Ključni razlogi za izvedbo investicije so:

področje informacijske podpore muzejsko/galerijske dejavnosti je rešeno parcialno za posamezne vsebinske sklope in težko povezljivo,
javni zavodi na področju premične kulturne dediščine (muzeji in galerije) imajo na spletu objavljeno manjšino svojih inventariziranih predmetov,
upravljanje informacijske podpore je decentralizirano po posameznih ustanovah, kar ni optimalno iz finančnega in kadrovskega vidika,
strojna oprema je zastarela tako na strežniškem področju kakor tudi na področju osebnih računalnikov uporabnikov, kar pomeni tveganja odpovedi in izpada.

Cilji

Glavni cilj projekta je poenotenje aplikativnih rešitev in baz podatkov za upravljanje podatkov premične e-kulturne dediščine, zagotovitev dolgoročne e-hrambe ter razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).

Drugi glavni cilj projekta je, da bo do 30. 6. 2026 najmanj 8 institucij s področja premične kulturne dediščine uporabljalo posamezne dinamične e-storitve.

Temeljne naloge

Vzpostavitev okolja v oblaku, ki bo omogočalo optimalno izvajanje vseh aplikativnih rešitev, povezanih s podatkovnimi strukturami PKD,
vzpostavitev skupnega sistema podatkov premične kulturne dediščine, ki bo zadoščal tako zakonskim zahtevam kot tudi potrebam vseh deležnikov tega projekta,
vzpostavitev krovne aplikacije za upravljanje s podatki premične e-kulturne dediščine,
zagotovitev varne hrambe podatkov premične e-dediščine,
vzpostavitev spletnega portala za dostop do podatkov premične kulturne dediščine za vse vrste uporabnikov,
centralizacija tehničnih opravil v zvezi z vzdrževanjem in zagotavljanjem delovanja IS ter zmanjšanje tveganj v povezavi z odvisnostjo od lokalnih IKT služb na ustanovah.

Aktualno

Avtorske pravice v muzejski dejavnosti

Delavnica, 26. januarja 2026 ob 9. uri, Metelkova

V dokaj temnem razstavnem prostoru kustosinja namešča kamnite odlomke predmetov v vitrino. Razstava prikazuje podobe iz antičnega sveta in napise v latinščini.

Pokrajinski muzej Koper (fotografija: Nik Erik Neubauer)

V okviru projekta Premična e-Dediščina vas vljudno vabimo na strokovno delavnico na temo avtorskih pravic v muzejski dejavnosti.

V preteklih mesecih smo vas povabili, da posredujete konkretna vprašanja na temo avtorskih pravic, s katerimi se srečujete pri svojem delu. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se odzvali in s tem potrdili, da gre za temo, ki je za muzejsko prakso široko relevantna.
Z namenom celovite obravnave avtorskih pravic, ki pomembno vplivajo tudi na objavo podatkov in gradiv v Registru premične kulturne dediščine, v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino organiziramo strokovno delavnico. Izvajala jo bo ga. Mojca Pečar, sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo.
Udeležence bosta v uvodnem delu nagovorili ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, in mag. Karin Žvokelj, direktorica Urada RS za intelektualno lastnino.

Program

9.00–9.15 Zbor udeležencev, registracija, kava

9.15–9.30 Uvodni nagovori in predstavitev predavateljice

9.30–10.15 1. del: Osnove avtorskega prava

avtorsko delo, avtor, avtorska pravica
zakonita uporaba avtorskih del

10.15–10.30 Odmor

10.30–13.00 2. del: Avtorske pravice v muzejski dejavnosti

predstavitev odgovorov na posredovana vprašanja, povezana z avtorskimi pravicami, ključnimi za objavo v Registru premične dediščine:
– razmerje avtorskih pravic med muzejem, umetnikom (avtorjem) in fotografom (zunanji sodelavec ali zaposlen v zavodu)
– nekatere vsebinske omejitve avtorske pravice
– upravljanje pravic fotografov
interaktivna razprava in obravnava konkretnih dilem ter primerov iz prakse

13.00 Zaključek in neformalno druženje ob kavi

Organizator si pridržuje pravico do manjše spremembe programa.

Delavnica je brezplačna, zaradi lažje organizacije pa je potrebna predhodna prijava na e-naslov: nina.sotelsek@nms.si.
Udeleženci bodo prejeli potrdilo o strokovnem usposabljanju.
Prednost pri udeležbi imajo sodelujoči v projektu Premična e-Dediščina, ob nezapolnitvi mest pa bomo sprejemali tudi prijave drugih muzealcev.

O predavateljici
Mojca Pečar je pravnica, zaposlena kot sekretarka v Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Vso svojo karierno pot se posveča intelektualni lastnini. Med drugim je sodelovala pri pripravi zakonodaje s področja intelektualne lastnine, pa tudi pri pripravi Nacionalne strategije intelektualne lastnine do leta 2030 in akcijskega načrta za njeno izvajanje. Na področju avtorskega prava je opravljala različne naloge, kot so npr. priprava zakonodaje, vodenje upravnih postopkov, zastopanje urada v upravnih sporih, reševanje vprašanj strank in mednarodno sodelovanje. V uradu je bila več let vodja sektorja, ki je reševal avtorskopravna vprašanja in se ukvarjal s pravom intelektualne lastnine. Zdaj dela kot strokovnjakinja za strateške pravne zadeve v novoustanovljenem Sektorju za strateške in mednarodne zadeve.

Veselimo se ponovnega srečanja in skupnega razmisleka o izzivih muzejske prakse.

Navodila za pripravo zbirk za projekt Premična e-Dediščina

Na pisarniški mizi je odprta historična listina. Vidimo tudi moške roke, ki nad listino držijo pametni telefon in brskajo po aplikaciji Kronos - digitalne zbirke.

Oddelek dokumentacije Tehniškega muzeja Slovenije (foto: Nik Erik Neubauer)

V Službi za premično dediščino in muzeje smo v okviru projekta Premična e-Dediščina prenovili navodila za zapisovanje podatkov o predmetih, ki bodo prvič objavljeni v Registru premične kulturne dediščine. Navodila so usklajena s Pravilnikom o registru kulturne dediščine in določajo minimalni nabor podatkov, ki jih je potrebno zajeti za vsako enoto premične dediščine.

Vabimo vas, da nam v skladu z zahtevami vaših zbirk posredujete komentarje in pripombe, ki se navezujejo na navodila, ali pa opozorite na morebitne težave, ki jih imate pri vnosu podatkov v dokumentacijske programe. Cilj sodelovanja je uskladitev podatkovnih obrazcev s potrebami ter standardi posameznih strokovnih področij v muzejski dejavnosti.

Navodila za pripravo zbirk za projekt Premična e-Dediščina (229 KB)

Slogovni priročnik (97.9 KB)

Delo s preglednicami – nadaljevalna raven

Na mizi, ki je osvetljena od spodaj, so trije barvni diapozitivi nejasne vsebine, vidimo roko pregledovalca v beli rokavici.

Iz Tehniškega muzeja Slovenije (foto: Nik Erik Neubauer)

Kutosinja stoji pred odprto kovinsko omaro z dokumentacijo, v rokah drži starejšo kartonsko mapo.

Iz Tehniškega muzeja Slovenije (foto: Nik Erik Neubauer)

Spletno izobraževanje, 25. novembra 2025 ob 9. uri

Vabilo

V okviru projekta Premična e-Dediščina smo v letošnjem letu izvedli dve usposabljanji za delo s preglednicami na osnovni ravni. Konec novembra pa bomo organizirali spletno izobraževanje za delo s preglednicami na nadaljevalni ravni, ki bo potekalo v torek, 25. novembra 2025, z začetkom ob 9. uri, preko aplikacije Zoom.

Namen in vsebina usposabljanja

Namen usposabljanja je udeležence opolnomočiti za samostojno delo s preglednicami za samostojno in učinkovito delo s preglednicami pri obdelavi in analizi podatkov. Udeleženci boste pridobili širši nabor znanj in veščin, med drugim:

pripravo in zaščito podatkov,
analizo podatkov,
oblikovanje 3D-formul in
uporabo namenskih funkcij (datumske, besedilne, logične in iskalne funkcije).

Pri delu boste uporabljali program Microsoft Excel.

Usposabljanje bo trajalo do 12.15, vmes bo krajši odmor.

Prijava

Prijave sprejemamo do petka, 14. novembra 2025, oziroma do zapolnitve prostih mest, na elektronski naslov nina.sotelsek@nms.si.

Za dodatne informacije smo na voljo na zgornjem naslovu ali na telefonski številki 051 701 050.

Lepo vabljeni!

Usposabljanje je brezplačno in ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, in Evropska unija – NextGenerationEU iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, v okviru ukrepa Modernizacija digitalnega okolja javne uprave, program Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev.

Delo s preglednicami – osnovna raven

Spletno izobraževanje, 14. novembra 2025 ob 9. uri

Moški dela v pisarni z računalnikom, delovno okolje je polno pisarniškega materiala in dokumentov

Oddelek dokumentacije Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki (foto: Nik Erik Neubauer)

Zaradi velikega zanimanja v okviru projekta Premična e-Dediščina ponovno razpisujemo spletno izobraževanje za delo s preglednicami – osnovna raven, ki bo potekalo v petek, 14. novembra 2025, z začetkom ob 9. uri, preko aplikacije Zoom.

Namen usposabljanja

Namen usposabljanja je opolnomočiti udeležence za samostojno delo s preglednicami z manjšim številom podatkov ter za pripravo podatkovnih seznamov. Udeleženci boste pridobili širši nabor veščin, ki vključujejo:

pisanje formul,
obdelavo in oblikovanje podatkov,
razvrščanje in filtriranje,
izbiranje želenih podatkov.

Pri delu boste uporabljali program Microsoft Excel.

Vsebina usposabljanja

Uvod v delo s preglednicami
Pisanje formul za pripravo preglednih analiz
Razvrščanje in filtriranje podatkov (vključno z odstranjevanjem dvojnikov)
Izdelava in oblikovanje grafikonov za prikaz podatkov
Zaščita podatkov na ravni celic in delovnih listov

Usposabljanje bo trajalo do 13.45. Vmes bosta dva odmora, prvi med 10.30 in 10.45 in drugi med 12.15 in 13.00.

Prijava

Prijave sprejemamo do ponedeljka, 3. novembra 2025, oziroma do zapolnitve mest, na elektronski naslov nina.sotelsek@nms.si.

Za dodatne informacije smo na voljo na zgornjem naslovu ali na telefonski številki: 051 701 050.

Lepo vabljeni!

Sekundarna dokumentacija in mejno gradivo v muzejih

Posvetovanje, 20. oktobra 2025, Metelkova

Na mizi je kartotečni predal, dve roki sta iz njega delno potegnili listek s fotografijo antičnega napisnega kamna, na listku vidimo črte vnosnih polj.

Fotografija iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož (foto: Nik Erik Neubauer)

Gospa nosi nitrilne rokavice in skenira črno-bele fotografije.

Fotografija iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož (foto: Nik Erik Neubauer)

Sekcija za muzejsko dokumentacijo pri Skupnosti muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje v okviru projekta »Premična e-Dediščina 2023-2025« vabita na posvetovanje z naslovom Sekundarna dokumentacija in mejno gradivo v muzejih, ki bo v ponedeljek, 20. oktobra 2025, z začetkom ob 9. uri v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova.

Sekcija za muzejsko dokumentacijo v sodelovanju s Službo za premično dediščino in muzeje v okviru izvedbe projekta »Premična e-Dediščina« prepoznava vse večje zanimanje strokovne javnosti za poglobljeno obravnavo sekundarne dokumentacije, ki nastaja v muzejih, ter t. i. mejno gradivo – gradivo, ki se vsebinsko in funkcionalno nahaja na presečišču muzejske dokumentacije, muzejskih zbirk in drugih strok iz področja varstva premične dediščine.
Z namenom osvetlitve teh pomembnih tem organiziramo strokovno-izobraževalni posvet, ki bo namenjen izmenjavi znanj ter izkušenj strokovnjakov, ki se ukvarjajo z različnimi vrstami gradiv: filmskim, avdio, knjižničnim, arhivskim in izvorno digitalnim gradivom.

Posvet bo z vabljenim predavanjem odprl dr. sc. Goran Zlodi, redni profesor na Filozofski fakulteti, Oddelku za informacijske in komunikacijske znanosti, Univerze v Zagrebu.
Vaše sodelovanje s posredovanjem mnenj, dobrih praks ali vprašanj bo dragocen prispevek k prepoznavnosti in razvoju muzejske dokumentacije ter krepitvi njenega pomena za učinkovitejše delovanje slovenskih muzejev.

Veselimo se ponovnega srečanja in novih, skupnih spoznanj!

Program

9:00–9:30: Zbor udeležencev ob kavi in klepetu
9:30–9:40: Uvodni pozdrav; Jure Kusetič, Služba za premično dediščino in muzeje, Narodni muzej Slovenije
9:40–10:00: dr. Jernej Kotar: Arhivsko gradivo v muzejih
10:00–10:20: Matej Hreščak: Knjižnično gradivo v muzejih
10:20–10:30: Odmor
10:30–11:30: Vabljeno predavanje dr. sc. Gorana Zlodija (Univerza v Zagrebu) z naslovom Sekundarna dokumentacija v muzejih
11:30–11:50: Ana Perne: Avdio gradivo v muzejih
11:50–12:10: Ivan Nedoh: Filmsko gradivo v muzejih
12:10 – 12:30: mag. Gorazd Knific: Izvorno digitalno gradivo
12:30–12:45: Razprava, vprašanja
12:45–13:30: Pogostitev

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Vabilo na usposabljanje: Delo s preglednicami – osnovna raven

Sodelujoče v projektu Premična e-Dediščina prijazno vabimo na enodnevno usposabljanje za delo s preglednicami, ki bo potekalo v ponedeljek, 16. junija 2025, ob 9. uri preko aplikacije Zoom.

Oddelek dokumentacije Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki (foto: Nik Erik Neubauer)

Namen usposabljanja

Cilj usposabljanja je opolnomočiti udeležence za samostojno delo s preglednicami z manjšim številom podatkov ter za pripravo podatkovnih seznamov. Udeleženci bodo pridobili širši nabor veščin, ki vključujejo: