Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije je ena najstarejših zbirk, ki so se oblikovale kmalu po ustanovitvi Deželnega muzeja za Kranjsko leta 1821. Nastala je predvsem z darovi premožnih domovljubov: trgovcev, popotnikov, misijonarjev, visokih državnih uradnikov in diplomatov. Leta 1846 je vitez Anton pl. Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu, tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani poklonil egipčansko mumijo v poslikani leseni antropomorfni krsti, večino drobnih kipcev pa je v svoji oporoki leta 1912 muzeju zapustil Jožef Švegel.
Hieroglife na krsti je že leta 1866 prevedel Albert Kosmač, prvi slovenski orientalist, iz njih pa je razvidno, da je bil mumificirani Akesuita (A-keswy-ta) svečenik v Amonovem templju v Karnaku, živel pa je v nemirnem poznem obdobju v času 25. ali 26. dinastije (7.–6. stol. pr. Kr.).
Krsta in mumija sta bili v letih 2000–2002 temeljito konservirani in restavrirani. Ob tem so bile narejene tudi številne raziskave.
Krsta in mumija sta skupaj s celotno staroegipčansko zbirko predstavljeni v prostoru, ki spominja na grobnico, v pritličnem hodniku muzejske stavbe. Kratek film na lahkoten način predstavi dolgoletno konserviranje in restavriranje ter raziskovanje krste in mumije.
To je danes edina staroegipčanska antropomorfna krsta s človeško mumijo v Sloveniji.