Egipčanska mumija

Okoliščine, kako je Lavrin v Egiptu pridobil mumijo, niso jasne in tudi najdišče ni natančno poznano. Poznamo le širše najdiščno območje, saj je bila mumija najdena pri Memnonovih kolosih v Tebah, današnjem Luksorju. Mumija bi lahko izvirala z nekropole Asasif, kjer so grobnice tebanskih velikašev in svečenikov iz časa, ko je živel Akesuita.

Mumija je iz časa okoli 680 let pr. n. št., kar pomeni, da je svečenik Akesuita živel v nemirnem poznem obdobju v času 25. staroegipčanske dinastije. Stari Egipt je sicer naziv za eno izmed prvih visokih civilizacij, ki se je razvila v dolini Nila. Država, ki je nastala okrog leta 3000 pr. n. št., ko je faraon Menes združil Zgornji in Spodnji Egipt, je obsegala širše območje današnjega Egipta. 525 pr. n. št. je bila država pridružena Perzijskemu imperiju, s čimer se je končalo obdobje Starega Egipta, ki je trajalo kar 2500 let.

Telo so umili v Nilu, ga obrili in prinesli v delavnico. Najprej so s posebno kljukasto palico skozi nos odstranili možgane. Sledilo je odstranjevanje notranjih organov – jeter, pljuč, želodca in črevesja, ki so jih shranili v posebne posode in jih pridali mrtvemu v grob. Da bi se telo čim bolje ohranilo, ga je bilo treba posušiti. Truplo so za 40 dni zagrebli v sol. Telo se je posušilo in potemnelo. Posušeno telo so oprali in prazen prostor v telesu, kjer so bili prej organi, zapolnili s platnom, prepojenim s smolo. Egipčani so verjeli, da mora telo po smrti imeti ker najlepšo podobo, zato so pokojnika naličili ter mu nadeli lasuljo. Telo so namazali z oljem (mira, brinje, zmleti lističi timijana) in smolo, ki je ščitila pred insekti in vlago. Nato so ga ovili v platno ter zraven zavili tudi posebne amulete – predmete, ki so jim pripisovali magično moč. Nazadnje so namestili še masko. Telo so nato položili v notranjo krsto, pokojnik je lahko imel več zunanjih krst, vse skupaj pa so vstavili v grobnico.

Malo znano je dejstvo, da so bili med uspešnimi in svetovno pomembnimi raziskovalci Afrike tudi Slovenci. Med njimi po svojem pomenu še posebej izstopajo trije Kranjci, Anton Lavrin, Ignacij Knoblehar in Jožef Švegel. S pomočjo njihovih daril in volil je Deželni muzej za Kranjsko (danes Narodni muzej Slovenije) pridobil številne predmete iz časa Starega Egipta kot tudi iz 19. stoletja. Med njimi izstopata predvsem mumija svečenika Akesuite ter dermoplastični preparat nilskega krokodila, ki sta v naše kraje prispela skupaj. Zanimivi so tudi številni kipci ušebtijev v podobi mumij, leseni ženski ploščati lutki z bujno pričesko ter kipec boginje Bastet v obliki mačke.