Nove publikacije

Katalogi in monografije 47

Proti koncu 19. stoletja so si Vače z okolico v hribovitem svetu Posavskega hribovja, pod Zasavsko Sveto goro, pridobile sloves obetavnega arheološkega najdišča. Tam so iskali dragocene izkopanine domačini tako kmečkega kot plemenitega rodu in tudi strokovnjaki, tako tisti iz Deželnega muzeja Kranjske v Ljubljani kot tudi iz Naravoslovnega muzeja s cesarskega Dunaja. Arheološke najdbe z Vač, ki so prišle v ljubljanski muzej (danes Narodni muzej Slovenije – NMS), je že leta 1955 objavil France Stare, in sicer v znamenitem prvem zvezku Arheoloških katalogov Slovenije (danes se zbirka imenuje Katalogi in monografije NMS). Predmeti, ki jih je pridobil dunajski muzej, pa so ostali, razen redkih izjemnih kosov, doslej neobjavljeni. To pomeni, da je večina arheoloških najdb, ki jih hranijo v Naravoslovnem muzeju na Dunaju, v pričujočem zvezku Katalogov in monografij objavljenih prvič.

Mateja Kos Zabel

Mateja Kos Zabel: Predgovor
Magdalena Mezeg: Pohištvena oprema na Slovenskem v 17. in 18. stoletju: oblikovanje in dekoracija
Mateja Kos Zabel: Steklo, keramika in porcelan
Gašper Oitzl: Kovina
Tomaž Lazar: Orožje in bojna oprema v dobi baroka
Darko Knez: Glasbila na Slovenskem v obdobju baroka
Jernej Kotar: Pečatniki in pečati
Mateja Jerman: Sijaj cerkvenih zakladnic
Nataša Nemeček: Konservatorsko-restavratorski posegi na izbranih baročnih predmetih
Iva Jazbec Tomaić: Liturgična oblačila
Anja Dular: Knjige in knjižna produkcija v baroku na Slovenskem
Blaženka First: Na začetku je bila risba
Blaženka First: Grafično multipliciranje likovnih podob
Blaženka First: Nabožna grafika – podobice
Blaženka First: Grafični in risani portreti slovenskih in na Slovenskem delujočih osebnosti

V vodniku po istoimenski razstavi, ki je nastala v sodelovanju Narodnega muzeja Slovenije in Fakultete za šport, je predstavljeno življenje in delo dr. Viktorja Murnika – Ata (1874–1964), očeta slovenske telesne kulture in reformatorja slovenskega sokolstva.

Z ustanovitvijo vaditeljskega zbora v Ljubljanskem sokolu leta 1896 je Murnik začel načrtno izobraževati vaditelje na področju telesne kulture, leta 1898 je postavil ženski vaditeljski zbor in omogočil ženskam enakopravno delovanje. Usposobljeni tečajniki so kot plamen med Slovence raznesli sokolstvo, ki je postalo najbolj množična narodna organizacija. Za razširjanje sokolskih idej je Murnik leta 1904 postal založnik Sokolskega vestnika in tam dosledno razvijal slovensko strokovno izrazje. Slovence je kot prvi postavil na mednarodni športni zemljevid, ko je slovenske sokole vključil v Mednarodno telovadno zvezo. Od leta 1907 so sokoli uspešno tekmovali na svetovnih prvenstvih.

Viri. Gradivo za materialno kulturo Slovencev 17

V novi knjigi Darka Kneza z naslovom Vonj po tobaku. Pribor za kajenje iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije / The Scent of Tobacco. Smoking Paraphernalia at the National Museum of Slovenia avtor obravnava več kot 500 pripomočkov za kajenje od 17. stoletja do sodobnosti na področju slovenskega etničnega ozemlja oziroma v bližnjih sosednjih državah. Pribor za kajenje, kot so pipe, stojala za pipe, cigare, ustniki, cigaretnice, vžigalice, vžigalniki, pepelniki, škatle cigaret in kultura kajenja so močno zaznamovali odnos do okoljskih vonjav. Obravnavani predmeti imajo še zaznaven vonj po tobaku ne glede na njihovo provenienco in konservatorsko-restavratorske posege, ki so bili izvedeni na njih.

Deželnoknežja oblast in uprava Friderika III. na Kranjskem (1435–1493)
Zbirka Zgodovinskega časopisa 52

Skoraj šestdesetletno vladavino vojvode Friderika V. (1435–1493), poznejšega kralja (od 1440) in cesarja (od 1452) Friderika III., lahko upravičeno označimo za prelomno obdobje slovenske zgodovine. Zaznamoval jo je namreč niz dogodkov in procesov z zelo daljnosežnimi posledicami, kot so zaton grofov Celjskih, utrditev habsburške deželnoknežje oblasti, začetek osmanskih vpadov, izoblikovanje deželnih stanov, ustanovitve mest in še bi lahko naštevali. Starejše zgodovinopisje je v njej videlo čas kriznega prehoda iz poznega srednjega v zgodnji novi vek, a so takšne sodbe po navadi temeljile na prepričanju, da je bil Friderik III. pasiven, skoraj nesposoben vladar. Toda novejše raziskave so jasno dokazale neupravičenost teh zaključkov.

Petindvajset let po prvi objavi rimskih kamnitih spomenikov (Lovenjak, M. 1998, Neviodunum, Situla 37. – Ljubljana) in šest let po objavi rimskih napisov antične Celeje (Visočnik, J. 2017, Roman inscriptions of Celeia and its ager, 2017. – Celje), je luč zagledala tudi monografija o nagrobnih spomenikih Petovione. Gre za nadaljevanje projekta, ki ga je zastavil že Jaroslav Šašel (1924–1988), katerega želja in glavni cilj sta bila objava vseh antičnih spomenikov, ki so bili odkriti v nekdanjih rimskih avtonomnih mestih in njihovemu zaledju oz. na območju današnje Slovenije. Od tod tudi ime serije – Inscriptiones Latinae Sloveniae.

V uvodnih poglavjih je na kratko predstavljena geografska lega kasnejše kolonije Petovione, ki s prihodom Rimljanov prejme uradno ime Colonia Ulpia Traiana Poetovio. V naslednjih podpoglavjih avtorica na kratko poda argumente zamejitve antičnega mestnega teritorija, navede lego grobišč in predstavi, katere vojaške enote so izpričane v mestu in njegovem zaledju ter kaj nam razkrivajo imena o prebivalstvu v mestu in na podeželju. Uvodni del zaključuje s predstavitvijo epigrafskega raziskovanja na petovionskem območju.

Osrednji del knjige predstavlja 455 nagrobnih spomenikov, ki so razdeljeni na dva sklopa: v prvem delu (Kat. št. 1–239) so predstavljeni nagrobni spomeniki ožjega mestnega območja Petovione, v drugem (Kat. št. 240–455) pa so geografsko od zahoda proti vzhodu opisani nagrobniki v mestnem teritoriju (agru). Vsak spomenik ima v opisu podane ključne informacije o njegovi najdbi, hrambi, opisu in materialu, pripisana je osnovna literatura, prepis napisa s prevodom in komentar. Opis spremlja fotografija, v kolikor pa je kamen izgubljen, je fotografijo nadomestila risba ali fotografija iz epigrafskih korpusov. V sklepnem delu monografije so navedeni indeksi, v katerih so zbrana imena, upravne in administrativne funkcije posameznikov, kolegiji, vojaške enote, volilna okrožja, geografska imena in ključne besede napisov in upodobitev. Delo zaključuje obsežen seznam uporabljene literature.

Die Lage von Poetovio
Das Gebiet von Poetovio vor der römischen Besatzung
Colonia Ulpia Traiana Poetovio
Das Stadtterritorium von Poetovio
Die Gräberfelder von Poetovio
Das Heer auf den Grabdenkmälern von Poetovio
Grabdenkmäler der in Poetovio stationierten Legionäre
Grabdenkmäler der Soldaten und Veteranen anderer Legionen und Einheiten
Die Bevölkerung auf den Grabdenkmälern von Poetovio
KATALOG
Engeres Stadtgebiet von Poetovio
INDICES
Eigennamen römischer Ordnung/Nomina
Namen nach peregrinem Formular und Cognomina
Administratives Persona
     Kaiserliche Verwaltung
     Organe der städtischen Selbstverwaltung
     Collegia
Das römische Heer
     Stadtrömische Truppen
     Legionen
     Auxiliarformationen
     Dienstgrade (ohne Angabe der Truppe)
     Militärisches Büro
Tribus
Geographisches
     Orts- und Provinznamen
     Völkernamen
Wörterverzeichnis
Grammatische Besonderheiten und Verschreibungen
Sonstiges
Reliefdarstellungen
Ortsverzeichnis
Quellenkonkordanz