SI
Nekoč je bil Gutenwerd
30. 1. 2024 do 3. 11. 2024

Nekoč je bil Gutenwerd

Raziskovanje opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki

Na ogled od 30. januarja do 3. novembra 2024, Muzejska

Zračni posnetek pokrajine s cerkvico na Otoku pri Dobravi
Otok pri Dobravi – nekdanji Gutenwerd (fotografija: Andrej Gaspari)
Na fotografiji je keramična pečnica peščene barve, zgornji del pravokotne pečnice je odlomljen, vidi se le spodnji del, v hlače oblečene človeške figure. Na spodnjem delu sta upodobljeni dve shematizirani človeški figuri.
Pečnica z motivom modno oblečene goslačke, keramika, 16.–17. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Na sliki je šest strgal sive barve v obliki narobe obrnjene črke T.
Strgala, železo, 14.–15. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Srebrn obesek v obliki srca, s kratko verižico na zgornjem delu. Na eni strani ima napis MARIA ter iniciali A in R, na drugi strani pa iniciali A in R.
Srebrn obesek, 15.–17. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Na fotografiji sta igralna kocka in žeton svetlo rjave barve na temno sivi podlagi. Na kocki so plitvi vrezi, kocka ima na vsaki ploski šest krožnih pik.
Igralni žeton in kocka, rogovina in kost, 13.–15. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Na fotografiji so kosi čreslovine, organske snovi, ki se uporablja za strojenje kož. Nekateri kosi ležijo na mizi, ob njih je svetlo rjava škatla, napolnjena z ostanki čreslovine.
Ostanki čreslovine, listja in vej z dna ene od strojarskih jam, 12.–15. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Odlomek keramične posode, na kateri so poteze človeškega obraza, odlomljen je zgorji del, tik pod ustjem.
Odlomek ostenja posode v obliki človeškega obraza, keramika, 14.–15. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Na mizi je množica srebrnikov in vrč, poslikan v rdečkasto-rjavih tonih, z motivi valovnice in krožnih linij. Okrašeno je le ustje in del ostenja vrča, ki leži na beli mizi.
Srebrniki, najdeni v lončenem vrču z rdeče rjavo poslikavo, 14.–15. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)

Kakšno je bilo vsakdanje življenje v srednjeveškem trgu Gutenwerdu? Kakšna je bila usoda naselbine, potem ko so jo leta 1473 napadli Turki? Kako so jo po 500 letih odkrili arheologi in kaj vse so tam izkopali? 

Srednjeveški trg Gutenwerd (danes Otok pri Dobravi v občini Šentjernej) je bil povezan z bavarsko škofijo Freising. Na razstavi je predstavljen v okviru srednjeveške pokrajine ob Krki in dežele Kranjske, pa tudi v mejnem prostoru med nemškim cesarstvom in ogrsko državo, kamor so pogosto vpadali osmanski Turki. Raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinske dokumente in upodobitve iz sočasnih likovnih virov dopolnjujejo replike predmetov, rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic. Na ogled so tudi video posnetki o nekdanjih obrtnih dejavnostih in kratka filmska zgodba o Gutenwerdu.

Dr. Tomaž Nabergoj, vodja projekta: »Čeprav so arheološke najdbe z Otoka pri Dobravi večinoma res odlomki ali deli predmetov, navadno povsem vsakdanjih in izdelanih iz manj dragocenih snovi, pa dokumentirajo zelo raznovrstno podobo življenja v srednjeveškem Gutenwerdu. Govorijo o vsakdanjih opravilih ljudi, npr. ostanki kamnitih ročnih mlinov (žrmelj) o mletju žita, brusni kamni o brušenju nožev, šil ali škarij, preproste glinene lojenke o osvetljevanju prostorov, železne podkve o uporabi konj (in tudi volov) za ježo oziroma vleko. Nekateri predmeti označujejo bivalni standard ljudi, posebej keramične pečnice kot deli peči (vsaka hiša jih ni premogla) ali črepinje namiznega steklenega posodja, gotovo uvoženega in že zato dragocenega. Spet drugi pričajo o razvedrilu v prostem času, npr. koščen igralni žeton, ali o otroški igri, posebej glinena konjička, značilna za srednjeevropski prostor. O glasbi lahko nekaj sklepamo po primerku železnih drumlic, preprostega instrumenta, a z bogato kulturno zgodovino. Ohranili so se tudi raznovrstno obrtno in poljedelsko orodje, konjska in konjeniška oprema, nekaj orožja, drobni predmeti oblačilne kulture, različni okovi, ključi, noži in žeblji, veliko žebljev. Največ pa je preprostega kuhinjskega in namiznega lončenega posodja: ohranilo se je okoli 10.000 odlomkov posodja, a hkrati le kakšnih deset celih posod.« 

Prve raziskave Gutenwerda segajo v šestdeseta leta 20. stoletja

Leta 1967 je ekipa Narodnega muzeja pod vodstvom dr. Vinka Šribarja začela z arheološkimi izkopavanji najdišča Otok pri Dobravi, ki so se nadaljevala še v osemdeseta leta 20. stoletja. Pred tremi leti je Gutenwerd za stroko postal znova zelo aktualen. Razstava tako sooča stara in nova spoznanja o trški naselbini Gutenwerd. Izkopavanja na Otoku v občini Šentjernej so bila prelomna na področju srednjeveške arheologije, saj so bila do tedaj v domeni arheologije le obdobja do 11. stoletja; z obdobji, ko so na voljo pisni viri, so se ukvarjali zgodovinarji. Dr. Šribar in njegova stanovska kolegica dr. Vida Stare sta opravila pionirsko delo v arheologiji mlajših obdobij. Dr. Šribar je kot tehnično izobražen in inovativen človek ob izkopavanjih Gutenwerda načrtoval in uporabil več novih naprav oziroma pripomočkov za izkopavanje in dokumentiranje arheološkega terena.

Eden od teh je bil, denimo, pantograf za hitrejše in natančnejše risanje terenskih risb. Pomemben je predvsem njegov fotografski stativ za ortogonalno fotografiranje izkopanih površin z višine, od prvotnega žičnega in naslednjega T-stativa, uporabljenih na Otoku pri Dobravi, do t. i. A-stativa. To napravo za fotografiranje z višine 6 in celo 9 m je skupaj še z nekaterimi arheološkimi kolegi in drugimi strokovnjaki razvil v osemdesetih letih 20. stoletja in je bila v uporabi na vrsti arheoloških terenov v Sloveniji še v začetku tega tisočletja. Razvijal je tudi postopke uporabe t. i. industrijske kamere za sprotno snemanje in dokumentiranje izkopavanj, za kar je kot pravi terenski fotolaboratorij uporabil počitniško prikolico, sicer darilo podjetja IMV iz Novega mesta. V tem pogledu je bil pred svojim časom. Ko bi takrat le imel sodobno tehnologijo, kakršno arheologi uporabljajo danes, od elektronskih geodetskih instrumentov, kot so totalna postaja ali GPS, droni ..., še doda dr. Nabergoj.    

Spoznajte zgodbo o nekdanjem Gutenwerdu in o tem, kako so takrat ljudje živeli!

Dve glinasti figuri v obliki konjičkov, ki so ju izkopali na najdišču Otok pri Dobravi.
Glinasti figuri v obliki konjičkov, pozni srednji vek (fotografija: Tomaž Lauko)

O žalostni usodi Gutenwerda v pismu freisinškega škofa Ivana IV. Tulbecka vojvodi Sigismundu Tiroskemu

3. novembra 1473, pred 550 leti, je freisinški škof Janez napisal pismo tirolskemu vojvodi Sigmundu. V njem je poročal o škodi, ki so jo Turki tisto poletje povzročili njegovim posestim na Kranjskem, posebej o uničenju trga Gutenwerda v gospostvu Klevevž (Klingenfels): »Turki … so posest Klevevž povsem uničili in opustošili … zavzeli so trg Gutenwerd z močnim napadom in vse, ki so bili v njem – ocenjuje se, da je bilo tri tisoč duš – pobili, požgali ali odpeljali v sužnost …«.

Pismo, ki ga hrani Tirolski deželni arhiv v Innsbrucku, je izjemen zgodovinski vir in izhodišče zgodbe o odkritju opuščene srednjeveške naselbine po imenu Gutenwerd. To trško naselje, ki je stalo v okljuku reke Krke med vasema Dobrava in Drama ob današnji cesti iz Škocjana v Šentjernej, so imeli v lasti škofje iz Freisinga na Bavarskem. Nastalo je verjetno v 12. stoletju in doseglo svoj razcvet v 13. in 14. stoletju, nato pa, posebej po nastanku habsburškega Rudolfswerda, današnjega Novega mesta, izgubilo svoj pomen. Po napadu osmanskih Turkov si ni nikoli več opomoglo in je kot trg prenehalo obstajati. Kar je ostalo vrednega, so odnesli okoliški prebivalci, pogorišča in razvaline sta počasi prekrila rastje in pozaba. Le cerkev sv. Nikolaja s pokopališčem se je ohranila in ob njej kakšna hiša. Na prostoru nekdanje naselbine, zdaj imenovanem Otok, so nastali travniki in njive, ljudje so imeli tam posesti in od njih plačevali dajatve. Staro ime kraja se je pozabilo, ohranile pa so se zgodbe o zakladu …

Kje natančno je ležal Gutenwerd, raziskovalci niso vedeli, vendar so v arhivih našli precej dokumentov o tem trgu, v njih pa omembe njegovih prebivalcev, sodnika, mitnice, broda, župnijske cerkve ... Numizmatiki so v novčnih najdbah odkrili srebrnike, ki jih je v prvi polovici 13. stoletja po vzoru breških pfenigov kovala kovnica v Gutenwerdu; nekateri so nosili napis GUTENWERT. Zgodovinar Ferdo Gestrin je spodbudil arheologe Narodnega muzeja v Ljubljani, naj ga poiščejo. Ti so v letih od 1967 do 1984 pod vodstvom Vinka Šribarja na ledini Otok pri Dobravi odkrili lokacijo srednjeveškega trga in raziskali njegove ostanke, izkopavali pa so tudi v cerkvi sv. Nikolaja. Narodni muzej Slovenije hrani okoli štirinajst tisoč najdb s tega najdišča, večinoma sicer odlomkov, a tudi raznovrstnih predmetov iz različnih materialov, predvsem iz keramike, pa iz različnih kovin, kamna in stekla ter nekaj posamičnih iz kosti, roževine, lesa in usnja.

Kaj vse so odkrila arheološka izkopavanja, kaj nam o vsakdanjem življenju prebivalcev srednjeveškega Gutenwerda povejo ohranjeni zapisi in kaj izkopani predmeti, kakšen je bil pomen tega trga in kakšne raziskave načrtujemo v prihodnje, razkriva razstava Narodnega muzeja Slovenije Nekoč je bil Gutenwerd.

Avtorska skupina

Vodja razstavnega projekta in avtor razstave: dr. Tomaž Nabergoj, Narodni muzej Slovenije
Soavtorice: Tina Balant, Pia Hudournik, Katja Špec
Oblikovalka: Sanja Jurca Avci v sodelovanju s Tomažem Budkovičem, Zavod Trans
Grafična oblikovalka: Dolores Gerbec, Zavod Trans

Prireditve ob razstavi

Predavanja

Vodeni ogledi

  • Četrtek, 8. februarja 2024, ob 11. uri, z vodjo razstavnega projekta dr. Tomažem Nabergojem (Prešernov dan – slovenski kulturni praznik)
  • Četrtek, 8. februarja 2024, ob 17. uri, z vodjo razstavnega projekta dr. Tomažem Nabergojem (Prešernov dan – slovenski kulturni praznik)
  • Nedelja, 18. februarja 2024, ob 11. uri, s soavtorico razstave Tino Balant
  • Nedelja, 10. marca 2024, ob 11. uri, vodeni ogled s poudarkom na ljubezni, umetnosti in vandranju (v okviru LUV FESTA 2024 – Festivala Ljubezni, Umetnosti in Vandranja), vodi avtor razstave dr. Tomaž Nabergoj
  • Nedelja, 24. marca 2024, ob 11. uri, s soavtorico razstave Katjo Špec
  • Nedelja, 21. aprila 2024, ob 11. uri, s soavtorico razstave Tino Balant
  • Nedelja, 26. maja 2024, ob 11. uri, s soavtorico razstave Katjo Špec
  • Nedelja, 23. junija 2024, ob 11. uri, s soavtorico razstave Tino Balant
  • Nedelja, 21. julija 2024, ob 11. uri, s soavtorico razstave Katjo Špec
  • Nedelja, 25. avgusta 2024, ob 11. uri, s soavtorico razstave Tino Balant
  • Nedelja, 22. septembra 2024, ob 11. uri, s soavtorico razstave Katjo Špec
  • Nedelja, 20. oktobra 2024, ob 11. uri, s soavtorico razstave Tino Balant
  • Nedelja, 3. novembra 2024, ob 11. uri, zaključno vodstvo z vodjo razstavnega projekta dr. Tomažem Nabergojem


Za vodeni ogled se lahko tudi dogovorite po telefonu ali po e-pošti
Vstopnina in vodstvo se obračunata po ceniku.

Delavnice

  • Sobota in nedelja, 25. in 26. maja 2024: Srednjeveški kuharski mojstri. Zgodovinsko-kulinarična delavnica s Polono Janežič
  • Sobota in nedelja, 5. in 6. oktobra 2024: Srednjeveški kuharski mojstri. Zgodovinsko-kulinarična delavnica s Polono Janežič

Prešernov dan – slovenski kulturni praznik

Četrtek, 8. februarja 2024
  • 10.00–20.00: Živa odkriva … srednjeveški trg Gutenwerd, raziskovalni listi za samostojno rabo
  • 11.00: Nekoč je bil Gutenwerd, vodeni ogled z avtorjem razstave dr. Tomažem Nabergojem
  • 13.00–15.00: Igrivi srednji vek, srednjeveške igre za otroke in družine
  • 17.00: Nekoč je bil Gutenwerd, vodeni ogled z avtorjem razstave dr. Tomažem Nabergojem
  • 18.00–20.00: Igrivi srednji vek, srednjeveške igre za otroke in družine
8. februarja se za obisk razstave Nekoč je bil Gutenwerd obračuna znižana vstopnica (4 €), za otroke do 18. leta starosti pa velja prost vstop. 

Odprtje razstave

Vstopnina

Vstopnina za ogled razstave Nekoč je bil Gutenwerd se obračuna po ceniku.

Na dneve, ko za ogled stalnih razstav velja prost vstop, se za obisk razstave Nekoč je bil Gutenwerd obračuna znižana vstopnica (4 €), za otroke do 18. leta starosti pa velja prost vstop. To so vsaka prva nedelja v mesecu in dnevi odprtih vrat (8. februar – slovenski kulturni praznik, 18. maj – mednarodni dan muzejev, 15. junij od 18. do 24. ure – poletna muzejska noč, 15. oktober – dan Narodnega muzeja Slovenije).  

Ob razstavi napovedujemo

Vodeni ogled

Nekoč je bil Gutenwerd

Vodeni ogled v okviru LUV festa
Vodeni ogled

Nekoč je bil Gutenwerd

Raziskovanje opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki
Delavnica za odrasle

Srednjeveški kuharski mojstri

Zgodovinsko-kulinarična delavnica
 

 

Prijavite se na e-novice