SI
Show menu

200 let, 200 predmetov

Ob vstopu v praznično leto vas vabimo, da odštevate z nami! Do jubilejnega rojstnega dne, 15. oktobra 2021, vam bomo na družbenih omrežjih predstavili 200 muzejskih predmetov, ki prikazujejo bogastvo in raznolikost zbirk Narodnega muzeja Slovenije.

Spremljajte nas na Facebooku in Instagramu!

Predmeti 150–101

150

Ludwig Michalek, Gradnja solkanskega mostu, ok. 1905/1906, jedkanica, 561 x 527 mm (list, kaširan na nosilno podlago), 593 x 550 mm, inv. št. G-1548.
19. 7. 2021
Ludwig Michalek, Gradnja solkanskega mostu 
Solkanski most, slaven po največjem loku iz klesanega kamna, ki je bil kadarkoli zgrajen na svetu, je v času gradnje veljal za pravo čudo tudi zaradi lesene konstrukcije, ki je bila največja, kar so jih kadarkoli in kjerkoli na svetu uporabili pri gradnji kamnitih mostov (tega primata ni izgubila do dandanašnjih dni). Umetniku se je očitno zdela še pomembnejša, saj njena podoba zaseda dve tretjini likovne površine. V spodnjem pasu je upodobil tiste, ki so bili odgovorni za gradnjo: glavnega nadzornika Karla Wurmba, direktorja gradbenega podjetja Friedricha Redlicha, pa tudi svojega očeta Adolfa, čeprav ni sodeloval pri gradbenih delih, bil pa je inženir za gradnjo železnic in njemu je posvetil ta grafični list.

149

Božidar Jakac, Koncert, 1921, 11/60, lesorez, 282 x 175 mm (prizor), 522 x 391 mm (list), inv. št. G-10771.
16. 7. 2021

Božidar Jakac, Koncert 
Grafični list Koncert, nastal v času Jakčevega študija v Pragi, predstavlja višek njegovega mladostnega grafičnega ustvarjanja. Pianist v spodnjem delu kompozicije ognjevito udarja po tipkah, nad njim pa se iz beline izvija figura violinista, ki ga hrepenenje dviga v presežno. Ekspresivno - liričen likovni izraz se zliva z ekspresionistično dramatičnostjo, vznesenostjo. Navdih za kompozicijo je morda našel v črtici Mirana Jarca Pianist in goslač, ki mu jo je avtor, sicer njegov dober prijatelj, prinesel že leta 1915.

Milček Komelj je o Koncertu poetično zapisal, da »nas dviga v brezprostorje večnega zvenenja, v nadzemski svet večne glasbe«. 

148

Začetek gradnje Deželnega muzeja za Kranjsko – Rudolfinuma, fotografija, 243 x 310 mm (fotografija), 363 x 495 mm (podlaga); NMS GK, inv. št. F–154.
14. 7. 2021
Anonimni fotograf, Začetek gradnje Deželnega muzeja za Kranjsko – Rudolfinuma 
Posnetek je historični dokument v slikovnem albumu Narodnega muzeja Slovenije. Nastal je leta 1883, ko se je iz gradbene parcele v središču kranjske prestolnice začel dvigati naš prvi kulturni tempelj, namenjen muzejski dejavnosti. Cesar Franc Jožef je temeljni kamen položil 14. julija, ob šeststoletnici priključitve Kranjske Avstriji. Neorenesančna palača Deželnega muzeja za Kranjsko, po njegovem sinu, princu in prestolonasledniku Rudolfu imenovana Rudolfinum, je bila tedaj šele vizija na načrtih njenih snovalcev: dunajskega arhitekta Wilhelma Rezorija (zunanjščina) in češkega arhitekta Jana Vladimírja Hráskýja (notranjščina z vhodno avlo in veličastnim dvoramnim stopniščem); gradnjo je vodil ljubljanski stavbenik, zidarski mojster Viljem Treo.

147

Hinko Smrekar, Slovenski literati, 1913, akvarelirana risba, 390 x 562 mm, inv. št. R-1669.
13. 7. 2021
Hinko Smrekar, Slovenski literati
Hinko Smrekar, »po božji milosti excentric-clown slovenskega naroda«, je z njemu lastno iskrivostjo, hudomušnostjo in rahlo ironijo upodobil štirinajst najvidnejših slovenskih literatov svojega časa (F. K. Meško, J. Trdina, F. S. Finžgar, I. Cankar, I. Tavčar , V. Levstik, F. Levec, E. Kristan, A. Aškerc, Z. Kveder, F. Govekar, M. Pugelj, O. Župančič, C. Golar). Zdi se, da – vsaj nekateri – zavestno pozirajo pred umetnikom, ta pa je pokukal za njihove »družbene maske« in razkril ranljivost vsakega izmed njih.

146

Ogrlica iz jantarnih in ene steklene jagode, Vače, 8.–4. st. pr. n. št., pr. jagod do 2,8 cm, inv. št. P 466.
12. 7 2021
Ogrlica iz jantarnih in ene steklene jagode 
Jantarni predmeti v prazgodovinskih grobovih označujejo prestiž, ki so si ga lahko privoščili le redki. Fosilno smolo so dobivali od daleč, z obal Baltika. Domači mojstri so iz te dragocene surovine ustvarjali umetelne okrasne predmete, predvsem raznovrstne jagode, ki so jih nizali v ogrlice. Ogrlica iz različnih jantarnih jagod je bila konec 19. stoletja najdena v enem od železnodobnih grobov na Vačah.

145

Železen meč z medeninastim znakom na rezilu, Ljubljanica, zadnja tretjina 14.–začetek 15. st., d. 111,8 cm, inv. št. V 2113.
9. 7. 2021
Železen meč z medeninastim znakom na rezilu 
Dvorezni meč z ozkim, koničnim rezilom je bil namenjen predvsem za zabadanje – to je bila posledica sprememb v vrsti oborožitve in tehniki bojevanja, ko se je v 14. stoletju uveljavil ploščni oklep. Posebnost meča je zaključek ročaja: značilen osemstranski glavič tipa Sempach, poimenovan po bitki pri Sempachu v Švici 9. julija 1386, ko so Švicarji porazili avstrijsko vojsko pod vodstvom Leopolda III. Padlega vojvodo in še nekaj vitezov so pokopali v opatiji Königsfelden, v grobovih dveh izmed njih pa so našli meč tega tipa.

144

Kopitljaček, Srednja Evropa, zač. 20. st., les, d. 61 cm, inv. št. N 1843.
8. 7. 2021
Kopitljaček 
Figura z gibljivimi udi, ki jih je mogoče premikati s potegom vrvice, sodi med najstarejše mehanične igrače, ki so jih poznali že v starem Egiptu. Zaradi preproste konstrukcije so kopitljačke nekoč izdelovali predvsem v domačem okolju. Sčasoma pa so jih zasenčili razmeroma poceni, lahko dostopni komercialni izdelki, ki so v slovenski prostor prihajali predvsem iz delavnic na Bavarskem in v Češkem rudogorju. V teh krajih z močnim obrtnim in lesnopredelovalnim izročilom se je v zgodnjem novem veku postopoma razvila prava industrija igrač. Na prelomu v 20. stoletje je bila na kopitljačkih najpogosteje upodobljena figura šaljivega klovna ali harlekina. Nanj spominja tudi priljubljena otroška pesmica Otona Župančiča.

143

Anonimni fotograf, Jakob Aljaž v gorenjski narodni noši, 1908, fotografija – razglednica, 139 x 88 mm, inv. št. F-2240.
6. 7. 2021
Anonimni fotograf, Jakob Aljaž v gorenjski narodni noši 
»Triglavski kralj Matjaž« so v časopisih podnaslovili fotografijo dovškega župnika Jakoba Aljaža v narodni noši. Nastala je leta 1908 na Dunaju, kamor je Aljaž odpeljal 30 svojih župljanov. Oblečeni v gorenjske narodne noše so nastopili pred cesarjem Francem Jožefom I., ki je takrat praznoval šestdesetletnico vladanja: uprizorili so Svatbo iz Zlatoroga v slovenskem jeziku.

142

Sekiri iz žada, Vinji vrh (Šmarjeta), 5.–4. tisočletje pr. n. št., inv. št. P 4526, d. 15 cm; Ljubljanica, d. 8 cm, inv. št. V 4518.
142
Sekiri iz žada 
Prazgodovinski sekiri iz redkega minerala žada sta bili odkriti na Vinjem vrhu in v Ljubljanici. V neolitiku in začetku bakrene dobe so bile sekire iz žada razširjene predvsem v zahodni Evropi. V tem času so bile v jugovzhodni in srednji Evropi vse številnejše bakrene sekire.

141

Bankovec za 5 guldnov, natisnjen na Dunaju, 1771, vel. 181 × 87 mm, inv. št. LJ 14178
1. 7. 2021
Prvi bankovec v Avstrijski monarhiji 
Kot odgovor na finančne zahteve sedemletne vojne (1756–63) je Dunajska mestna banka (Wiener Stadt-banco) leta 1762 izdala prvi papirnati denar v Avstrijski monarhiji. Ta nova oblika denarja ni imela statusa zakonitega plačilnega sredstva in sprva med prebivalci ni bila priljubljena. Zato so uvedli določene ugodnosti: z njimi je bilo mogoče plačati do polovice davčnih obveznosti po nominalni vrednosti in banki vrniti posojilo z visokimi obrestmi po ugodni ceni. Naš bankovec v vrednosti 5 guldnov sodi v 2. emisijo; to je banka izdala leta 1771.

140

Jan Harmensz. Muller po Bartholomäusu Sprangerju, Satirka izdira faunu trn iz pete, 1590, bakrorez, 272 x 210 mm (obrezan list); signatura risarja in bakrorezca levo sp. na prizoru: B. / Sprangers Ant.us inuen. / Joan. Muller sculp:; oznaka založnika desno sp. na margini: Harman Muller excud; napis na spodnji margini: Nil iuvat afflictis mœrentem ostendere vultum : / Ipsa manus tantùm sedula præstet opem; NMS, Grafični kabinet, G–5966.
30. 6. 2021
Jan Harmensz. Muller po Bartholomäusu Sprangerju, Satirka izdira faunu trn iz pete 
Bakrorez je biser manieristične grafike najvišje umetniške vrednosti; nastal je v elitnem krogu ustvarjalcev, ki so konec 16. stoletja z virtuoznimi deli bogatili svetovno likovno zakladnico. Slogovno in tehnično je zrcalo estetizirane, bizarne in ekscentrične usmerjenosti elitnega umetnostnega središča – praškega dvora takratnega cesarja Svetega rimskega cesarstva, Rudolfa II. Holandski grafik Jan Harmensz. Muller je bil z rudolfinsko umetnostjo v posrednih stikih, avtor pripravljalne skice Bartholomäus Spranger pa je tam ustvarjal sam. Njun motiv satirke, ki favnu izdira trn iz pete, zaznamuje nenavadna vsebina, zanimivi detajli (satirka z očali), akti manierističnih proporcev, teatralne drže in igrano čustvovanje.

139

A theoretical and practical grammar of the otchipwe language. Detroit: J. Fox, 1850. - 576 str., 18 cm, K 8590.
29. 6. 2021

Baraga, Slovnica očipvejskega jezika
Znani slovenski misijonar Friderik Baraga, ki je v Ameriki pokristjanjeval ljudstvo Chippewa (tudi Ojibwe), je za potrebe ljudi, ki so živeli med njimi, pripravil slovnico (pa tudi slovar) očipvejskega jezika v angleščini. V knjižnici hranimo izvod, ki ga je Baraga 27. marca 1854 namenil Zgodovinskemu društvu za Kranjsko, z avtorjevim posvetilom.

138

Anker, Rudolstadt, zač. 20. st., plastična masa, karton, papir, les, d. škatle 32,5 cm, inv. št. N 1784.
28. 6. 2021

Kocke Anker
V meščanski družbi so odrasli igro pogosto dojemali kot nekoristno zapravljanje časa. Precej bolj naklonjeno so sprejemali didaktične igrače oziroma pripomočke, s katerimi naj bi otrokom na razumljiv način pomagali približati učno snov ali praktično uporabna znanja. Proti koncu 19. stoletja so prava mednarodna uspešnica postali kompleti zidakov nemškega podjetja Anker. Predhodniki sodobnih lego kock, izdelani iz plastične mase, so otroško domišljijo spodbujali z zidanjem bolj ali manj zapletenih stvaritev. Ker zidaki različnih oblik niso bili opremljeni s čepki ali kakim drugim pripomočkom za pritrditev, je sestavljeno konstrukcijo spajala zgolj sila težnosti. Ankerjeve zidake tako ponekod še danes uporabljajo pri pouku statike in arhitekture.

137

Glavi Turkov, Pečarstvo Avgust Drelse, Ljubljana, 1893, keramika, v. 35 in 44 cm, inv. št. N 11691, N 11692.
23. 6. 2021
Glavi Turkov 
Leta 1893 so v Ljubljani praznovali 300-letnico zmage krščanske koalicije nad Turki pri Sisku. Po mestu se je vila povorka, ena od atrakcij so bile keramične glave Turkov, ki so jih učenci ljubljanskih šol nosili na lesenih palicah. Simbolizirale so odsekane sovražnikove glave na kopjih. Izdelal jih je ljubljanski pečar Avgust Drelse, ki ga poznamo po bogato okrašenih secesijskih pečeh. Učenci so uprizorili bitko pri Sisku, pri tem pa razbijali glave. Dve pa sta se ohranili v zbirkah Deželnega muzeja za Kranjsko (današnjega Narodnega muzeja Slovenije). 

136

Mašni plašč, izdelan iz plašča Hasana paše, zadnja tretjina 16. in sredina 17. stoletja, renesansa in barok, Italija, temno rdeč svilen brokat z zlatimi in srebrnimi nitmi, v. 75 cm, dar leta 1931, inv. št. N 35656.
22. 6. 2021
»Hasanov plašč« 
»Ta plašč je narejen iz turškega plašča Hasana paše, ki je 22. junija leta 1593 premagan umrl.« Tako pravi napis na pergamentnem listku, prišitem na notranjo stran mašnega plašča. 
Turško oblačilo je bilo del bogatega vojnega plena bitke pri Sisku in edino izmed vseh predmetov, ki se je ohranilo do današnjih dni. Predelano oblačilo je izjemna dragocenost v svetovnem merilu. Plašč je izdelan iz svilnatega brokata kardinalsko rdeče barve, z zlatimi nitkami in vtkanim vzorcem granatnega jabolka. 
Bitka pri Sisku med turško in krščansko vojsko na dan sv. Ahaca (22. 6. 1593) je ena najpomembnejših zmag krščanske vojske nad Turki. Zmaga sicer še ni prinesla miru. Bitka pri Sisku ima kljub temu močan simbolni pomen, saj je krščanska vojska, zlasti po zaslugi kranjskih in hrvaških kontingentov, po stoletju in pol težkih udarcev Turkom prvič zadala zares odmeven poraz. 
Plašč je verjetno s posredovanjem ali kot dar Andreja Turjaškega (Auersperga) prišel v ljubljansko stolnico. Škof Tomaž Hren je dal leta 1655 iz njega napraviti kazulo (mašni plašč) in dve dalmatiki za mašo v stolnici na god sv. Ahaca 22. junija, ki so ga od takrat naprej vsako leto slovesno praznovali v spomin na zmago nad Turki. Leta 1655 so za maševanje premajhen plašč povečali z blagom obeh dalmatik. Tako je dobil sedanjo obliko. 
Po francoski okupaciji je prešlo praznovanje mučenca in deželnega zavetnika sv. Ahaca v pozabo. S plaščem so maševali še do leta 1909, ko so na ta dan začeli častiti sv. Pavlina iz Nole, ki ima belo barvo, zato z rdečim Hasanovim plaščem po liturgičnih pravilih niso smeli več maševati.

135

Gradba belokranjske železnice: gradbeni žreb 5, 6, 7 in 7a, 1912-1914 = Weisskrainer-Bahnbau: Baulos 5, 6, 7 & 7a, 1912-1914. Ljubljana: Gradbeno podjetje Josip Lončarić, [1914], 49 x 36 cm.
21. 6. 2021
Album o gradnji Belokranjske železnice (1912-1914)
Razkošen, v usnje vezan spominski album večjega formata sestavlja 8 debelih kartonastih plošč, v katerih so na vsaki strani (razen zadnji) vložene 4 črnobele fotografije. Na 60 fotografijah (cca. 17 x 12 cm) so predstavljene posamezne faze gradnje na izbranih odsekih železniške proge, ki je bila zgrajena med leti 1912 in 1914 ter je povezovala Novo mesto in Metliko. Nadnapisi in podnapisi k fotografijam so v slovenskem in nemškem jeziku.

134

Bronasta uhana z emajlom, Mengeš, 10.–zgodnje 11. st., vel. 4,12 cm in 4,2 cm, inv. št. S 2153 in S 2155.
18. 6. 2021
Bronasta uhana z emajlom
Na uhanih iz Mengša je upodobljena štirinožna žival, najverjetneje panter ali lev. Motiv in njegov simbolni pomen razumemo iz dela, imenovanega Physiologus. Anonimni krščanski avtor, najverjetneje iz 2. ali 4. stoletja, je legendam o naravi, predvsem o živalih, dodal moralni nauk in mistično interpretacijo. Lev naj bi na primer s svojim repom zabrisal sledi za seboj. Prav tako naj bi bili levji mladiči tri dni po rojstvu mrtvi, šele nato naj bi jih levinja obudila s svojo sapo. Te lastnosti naj bi simbolizirale neopazen, pred hudičem skrit Božji prihod na zemljo ter Kristusovo vstajenje po treh dneh v grobu. Tovrstne alegorije so močno vplivale na krščansko simboliko.

133

Diploma francoske Académie natíonale agricole, manufacturière et commerciale, izdana Janezu Puharju; podelitev častnega članstva zaradi izuma fotografije na steklu, 17. junij 1852, litografija, 323 x 492 mm; NMS GK, inv. št. D–153.
17. 6. 2021
Diploma, izdana Janezu Puharju 
17. junija 1852 je francoska Académie natíonale agricole, manufacturière et commerciale prvemu slovenskemu fotografu in izumitelju izvirnega fotografskega postopka z diplomo podelila častno članstvo v tej ugledni ustanovi in ga imenovala »izumitelj fotografije na steklu«. To je bil obliž na Puharjevo rano, saj ga je s patentiranjem svojega postopka, prav tako na stekleni plošči, prehitel Abel Niépce de Saint-Victor (1847). A vendar je Puhar svoj postopek izvajal že pet let pred Francozom (1842), ni pa ga patentiral, saj v njegovi domovini – Avstriji – takrat še ni bilo ustanove, ki bi bila pristojna za podeljevanje patentov. To nalogo so opravljale nacionalne akademije, Avstrija pa v času Puharjevega izuma akademije žal še ni imela.

132

Ivan Grohar, Postojnska jama, 1906, olje na platno, 217 × 151 cm, inv. št. N 16025.
15. 6. 2021
Ivan Grohar, Postojnska jama 
Postojnska jama je že skoraj dvesto let izjemna turistična znamenitost, s svojo mogočnostjo pa je navdihovala tudi umetnike. Ivan Grohar, pomemben predstavnik slovenskega impresionizma, je monumentalno sliko, veliko kar 150 x 200 cm, najverjetneje naslikal leta 1906. Med drugim naj bi jo razstavil na razstavi tedanjega avstrijskega slikarstva v Londonu istega leta. Žig na zadnji strani, K. K. Zollamt Laibach, dokazuje, da je slika gotovo potovala zunaj meja Avstro-Ogrske.Slika je nato krasila postojnsko železniško postajo in je tako pravzaprav predstavljala turistični plakat. Od petdesetih let 20. stoletja je del zbirke Narodnega muzeja Slovenija, trenutno je na ogled v muzeju v sklopu Postojnske jame.

131

Naslonjač, šestdeseta leta 20. stoletja, rezana smrekovina, oblikoval arhitekt Anton Bitenc, v. 94 cm, š. 51 cm, g. 51 cm, dar 2018, inv. št. N 38343.
14. 6. 2021
Naslonjač 
Univerzitetni profesor Anton Bitenc (1920-1977) sodi med najvidnejše slovenske arhitekte, urbaniste in oblikovalce tretje četrtine 20. stoletja. Za pohištveno opremo Numizmatičnega kabineta v ljubljanski muzejski palači je v šestdesetih letih zasnoval naslonjač po principu renesančnega sgabella. Ohranjena sta dva prototipa in izvirna risba z več zamislimi. Ta prototip iz obrezanih, s preprostimi zatiči spojenih desk je študija konstrukcije iz različno oblikovanih ploskev in lesni vezi, kakršnih se je loteval že eden pionirjev modernizma Nizozemec Gerrit Rietveld.

130

Bronasta čolničasta zaponka, Sv. Križ pri Mokronogu, druga polovica 7. st. pr. n. št., d. 17,4 cm, inv. št. P 1571.
11. 6. 2021
Bronasta čolničasta zaponka 
Bronaste zaponke (fibule) čolničaste oblike, okrašene z vrezanimi motivi, so bile v modi v drugi polovici 7. stoletja pr. n. št. Z njimi so si oblačila spenjale predvsem ženske. Izjemno velika zaponka iz bližine Mokronoga je posebnost, saj ima na čolniček pritrjene verižice z obeski. Podobni obeski na verižicah običajno visijo na bronastih žvenkljačah, svojevrstnih ropotuljah, ki jih povezujemo s prazgodovinskim obredjem. Velika čolničasta zaponka je najverjetneje krasila oblačilo pomembne pripadnice (morda celo svečenice) železnodobne skupnosti, ki je živela na območju današnjega Mokronoga.

129

Hendrick Goltzius po Cornelisu Cornelisz. van Harlem-u, Ikarov padec, 1588, bakrorez, 331 mm (premer ob odtisu plošče obrezanega lista), Sign. inventorja in vrezovalca sp. centralno na prizoru: CC Jnue./ HG Sculp., oštevilčenje lista sp. v sredini na prizoru: 2, drugi iz serije štirih listov Napadalci neba, napis na margini okrog prizora: SCIRE DEI MVNVS, DIVINVM EST NOSCERE VELLE, SED [FASL] IMITIBVS SE TENVISSE SVIS, DVM SIBI QVISQVE SAPIT NEC IVSTI EXAMINA CERNIT, ICARVS ICARYS NOMINA DONAT ACQVIS. (Vednost je božji dar in želja po znanju nekaj božanskega, toda treba se je držati svojih meja. Kdor misli samo nase in je slep za pravila pravičnosti, je kot Ikar, ki je dal svoje ime morju); NMS GK, inv. št. G–5976.
9. 6. 2021
Hendrick Goltzius po Cornelisu Cornelis. van Haarlemu, Ikarov padec
Holandski bakrorez vrhunske estetske vrednosti je kažipot do istega likovnega motiva na Celjskem stropu v Stari grofiji našega »knežjega mesta«. Sodi v svet prestižnih grafičnih dosežkov iz vodilnih umetniških, kulturnih, religioznih in humanističnih središč poznorenesančne Evrope. Nastal je v intelektualno, senzualno in konfesionalno naelektrenem okolju dvornih in meščanskih elit, ki so igrale pomembno vlogo v tedanji znanosti, filozofiji, religiji in umetnosti. 
Goltziusov lik tragičnega letalca iz grške mitologije je virtuozno delo evropske grafike, ki je prav v poznem 16. stoletju dosegla enega svojih vrhuncev. Padajoči moški akt, Ikar iz Ovidijevih Metamorfoz, se je preveč približal kraljestvu bogov in svojo drznost plačal z življenjem.

128

Alojz Gangl, kip Franceta Prešerna, 1895, marmor, v. 67 cm, inv. št. N 20176.
8. 6. 2021
Dr. France Prešeren
Vhodno avlo nove stavbe Deželnega muzeja v Ljubljani – Rudolfinuma, ki so jo slovesno odprli leta 1888, sta z upodobitvami alegorij umetnosti in znanosti, dežele Kranjske in pomembnih mož poslikala brata Šubic. Leta 1895 so na glavno stopnišče, ki vodi v razstavne prostore, postavili kip največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Kip je delo Alojza Gangla, začetnika slovenskega modernega kiparstva, ki je upodobil tudi Janeza Vajkarda Valvasorja. Skulptura stoji v parku pred muzejem. Prešernov kip je svoj prostor zapustil samo enkrat, leta 2010 smo ga posodili Narodni galeriji za razstavo Alojz Gangl. Kipar na poti v moderno.

127

Srebrna žara, 1899, Slovenija, dar. Zavod za spomeniško varstvo Ljudske republike Slovenije leta 1949, srebro, svinec, v. 31,5 cm, o. 50 cm, inv. št. N 35693.
7. 6. 2021
Žara brata Gabriela: Srebrna žara s srcem ustanovitelja rajhenburškega samostana 
Ko je brat Gabriel Giraud, ustanovitelj rajhenburškega samostana, leta 1899 umrl, sta okrožni zdravnik dr. Matija Schmirmaul in okrajni zdravnik dr. Vičič iz njegovega trupla izrezala srce in ga shranila v srebrno žaro, telo pa so na željo sorodnikov odpeljali v njegovo domovino in ga v Lyonu pokopali. Menihi so žaro vzidali v kamnit postament velikega križa sredi pokopališča trapistov. 
Aprila 1941 so rajhenburški grad zasedli Nemci in patre izgnali. Po izjavi trapista Lada Agreža so žaro med drugo svetovno vojno skrili v hiši v Rajhenburgu, po vojni pa jo je zadnji opat Novak odnesel v Savinjsko dolino k Viktorju Froletu, ki je bil kot pater Ambrož trapist v Rajhenburgu. Po vojni je izstopil iz reda in postal škofijski duhovnik: dolga desetletja je služboval kot župnik v Solčavi. Pater Ambrož je žaro nekaj let hranil v župnišču v Solčavi, nato pa jo je izročil Zavodu za varstvo spomenikov, ki jo je januarja 1949 predal Narodnemu muzeju v Ljubljani. 
Srebrna žara s srcem brata Gabriela je visoka 31,5 cm, njen obseg znaša 50 cm. Na nogi sta vpraskana napis MEMENTO MEI IN COELO (Spomni se me v nebesih) in inicialke z datumom: F.M.B. 1. V. 41. Za inicialke domnevamo, da pomenijo: FRATER MARIAE BEATAE oziroma FRATER MATERE BOŽJE, datum verjetno pomeni, kdaj so menihi žaro skrili pred nacisti. Na zadnji strani žare sta puncirana znak izdelovalca žare JCK in dvoglavi orel. JCK (Josef Carl Klinkosch) je znak velike dunajske družbe, znane po proizvodnji srebrnih predmetov. Punciran znak dvoglavega orla so na svojih izdelkih lahko imeli samo uradni dobavitelji avstro-ogrskega dvora.

126

Wegweiser für die Wanderer in der berühmten Adelsberger und Kronprinz Ferdinands-Grotte bey Adelsberg in Krain / herausgegeben von Franz Grafen von Hohenwart ... als Erklärung der von Herrn Aloys Schaffenrath ... gezeichneten Ansichten dieser Grotte. - Wien : gedruckt bey J. P. Sollinger, 1830-1832. - 3 zv. v 1 kosu, 29 cm, K 7318.
6. 6. 2021
Hohenwartov vodnik po Postojnski jami 
Zanimiv vodnik po Postojnski jami je še prav posebej privlačen zaradi ilustracij čarobnega jamskega podzemlja, narejenih izpod rok okrožnega inženirja Aloisa Schaffenratha. Grof Franc Jožef Hanibal Hohenwart je pripravil prvo strokovno razpravo o naši najbolj priljubljeni jami. V predgovoru nam predstavi delo jamskih vodnikov in nas seznani z dolžino trajanja vodenega ogleda.

125

Železna sekira z delom lesenega toporišča, Ljubljanica pri Ljubljani, 4.–5. st., d. 32,1 cm, inv. št. V 270.
4. 6. 2021
Železna sekira
Germanski vojščaki, ki so ob zatonu zahodnorimskega cesarstva kot zavezniki služili v rimski vojski, so bili opremljeni tudi s sekirami. Lahke bojne sekire z značilno ukrivljenim rezilom so v Sloveniji redke najdbe, pogosto pa so jih odkrili v grobovih frankovskih vojščakov iz 4. in 5. stoletja, na območju med Renom in Loaro. Primerek iz Ljubljanice ima ohranjen velik del lesenega toporišča, kar je pri arheoloških najdbah redkost.

124

Svetinjica, začetek 18. stoletja, Goriška, reliefno kovana zlitina bakra in cinka, v. 44 mm, nakup leta 1992, inv. št. N 11, sprednja stran
Hrbtna stran
2. 6. 2021
Svetinjica svetogorske Marije, sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega 
Svetinjice so majhne medalje z reliefnimi upodobitvami, ki jih verujoči obešajo na rožne vence ali nosijo okrog vratu kot izraz pripadnosti veri, v zaobljubi, čaščenju ali priporočilu svetniku, pripadnosti bratovščini oziroma sestrstvu pa tudi zgolj kot kos nakita. Ta svetinjica prihaja iz ene najbolj obiskanih slovenskih božjih poti na Sveti gori nad Gorico.O začetkih romarske božje poti na Sveto goro govori latinski napis iz 17. stoletja na podstavku Marijinega kipa z Detetom v naročju v kapeli prikazanja: »Tako se je Marija na gori Skalnici, sedaj pa se imenuje Sveta, prikazala leta 1539 Uršuli Ferligojnici in ji naročila: Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti.« Uršulo je posvetna oblast večkrat zaprla v ječo solkanske graščine, iz katere je bila vedno čudežno rešena.

123

Kavljasta spona iz rogovja, Dežmanova kolišča pri Igu, sredina 3. tisočletja pr. n. št., d. 11,3 cm, inv. št. B 178.
1. 6. 2021
Kavljasta pasna spona iz rogovja
Kavljasta spona s štirimi luknjicami je po mnenju nekaterih arheologov najstarejša zvrst pasnih spon v tem delu Evrope. Na koliščih Ljubljanskega barja so se izjemno dobro ohranili koščeni in roževinasti predmeti ter izdelki iz rogovja.

122

Anton Jurman(n): Ljubljanski Kolizej, ne pred l. 1848, gvaš, svinčnik, 122 x 153 mm; inv. št. R–1404.
31. 5. 2021
Anton Jurman(n): Ljubljanski Kolizej 
Podoba Kolizeja, ob nastanku (1845) največje in najnaprednejše arhitekture v Ljubljani, priča o njeni veličini in sijaju. Graški arhitekt Josef Benedikt Withalm jo je zasnoval v slogu romantičnega historizma. Imeniten videz so ji dajale dvonadstropne arkade, pokrito stebrišče, svetlobno nadstropje s stekleno svetlobnico, rizaliti, trikotna čela, vogalni balkoni, stavbni dekor idr. Tam so bili na voljo koncerti, plesi v salonih in na terasah, jahalna šola, prestižna stanovanja, restavracija, kavarna, pekarna in slaščičarna; del stavbe je služil začasnim nastanitvam potujoče vojske. Kolizej je s petičnimi najemniki in gala prireditvami v provincialno mesto vnesel nekaj mondenosti, izkupiček pa je lastnik (arhitekt sam) namenil dobrodelnosti.

121

Matthias Greischer, Janez Vajkard Valvasor, 1686 ali 1687, bakrorez, 297 x 207 mm, inv. št. G-1448.
28. 5. 2021
Matthias Greischer, Janez Vajkard Valvasor 
Izpod dleta Matthiasa Greischerja je izšel edini znani sočasni portret slovenskega polihistorja J. V. Valvasorja, ki je predloga vsem poznejšim. V času nastanka je Valvasor že bil član angleške Kraljeve družbe, kar je vpisano na obod portreta. Upodobljen je v viteški opravi in petrogeljna krona na njegovem grbu priča o tem, da je nastal še preden je prejel naziv barona. Portret je bil vložen v 1. knjigo Slave Vojvodine Kranjske (Die Ehre des Herzegthums Krain), izšle leta 1689.

120

Srebrna ovratnica, Berlotov rob, 2.–1. st. pr. n. št., pr. 16 cm, inv. št. P 21755.
26. 5. 2021
Srebrna ovratnica
Ovratnica z Berlotovega roba na Tolminskem je izdelana iz dveh debelejših in tanjše srebrne žice, debelejši sta na treh mestih prepleteni v osmičaste vozle. Take ovratnice so v 2. in 1. stoletju pr. n. št. nosile večinoma ženske na območju Benečije, Furlanije, zahodne Slovenije in Istre. Običajno so bile izdelane iz brona, le redke so bile iz srebra.

119

Grb knezov Auerspergov, Železolivarna Dvor pri Žužemberku, 1833, lito železo, v. 40 cm, š. 37 cm, inv. št. N 2064.
25. 5. 2021
Grb knezov Auerspergov
Litoželezni grb knezov Auerspergov je eden najlepših izdelkov železolivarne na Dvoru pri Žužemberku v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije. Knezi Auerspergi so železarske obrate na Dvoru ob reki Krki postavili ob koncu 18. stoletja. Leta 1820 je direktor podjetja postal Ignac pl. Pantz in za tedanje razmere običajno železarno nadgradil v moderno železolivarno, ki je v drugi četrtini 19. stoletja sodila med najpomembnejše železolivarne južno od Alp. Izdelovali so različne uporabne in umetnostne izdelke iz litega železa.

118

Prešernovo pismo staršem, MS 1, Prešernova zapuščina.
24. 5. 2021
Prešernovo pismo staršem
Najstarejše znano ohranjeno Prešernovo pismo je datirano 24. maja 1824. Pisatelj ga je poslal z Dunaja, kjer je študiral, svojima staršema. Napisano je v bohoričici in v slovenskem jeziku, v njem pa jima sporoča, da bo dokončal študij prava in se ne bo vpisal na bogoslovje v Ljubljani, kar je bila sicer velika želje njegove družine. Pismo je dolga leta hranila Prešernova sestra Lenka, nato ga je ob koncu 19. stoletja od nje dobil Tomo Zupan, ki ga je pozneje predal muzeju.

117

Viteški križ legije časti, Pariz, 1802–1809; srebro, pozlata, emajl; 71 x 42 mm; NMS, inv. št. N 197
19. 5. 2021
Viteški križ legije časti 
Legija časti (fr. Légion d'honneur), ki jo je ustanovil Napoleon Bonaparte 19. maja 1802 kot najvišje francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge, je nadomestila ukinjene kraljeve viteške redove. Prvič je je bila podeljena ob praznovanju 15-letnice padca Bastilje 14. julija 1804. V okviru pridobitev francoske revolucije so jo lahko prejeli vsi, ne glede na poreklo, versko pripadnost ali mesto rojstva. Organizacija petstopenjskega reda, ki je postala zgled vsem modernim odlikovanjem, še danes sloni na omejenem številu živih odlikovancev v okviru stopenj. Tretji generalni guverner Ilirskih provinc (1809–1813) Jean-Andoche Junot je 28. aprila 1813 ljubljanskemu škofu Antonu Kavčiču (1806–1814) izročil viteški križec Legije časti za zasluge in sodelovanje s francoskimi oblastmi. Manjka trak za obešanje. 

116

Slonokoščeni punčki, Ljubljana, 3. st., d. 25 cm in 24,5 cm, inv. št. R 6930a–b.
18. 5. 2021
Slonokoščeni punčki
Deklice so se od nekdaj igrale s punčkami, izdelanimi iz različnih materialov. Najdragocenejše rimske punčke so bile izrezljane iz slonovine. Sklepi so bili gibljivi, tako da so jih lahko njihove lastnice preoblačile in jih krasile z nakitom. V sarkofagu, odkritem leta 1914 na vzhodnem obrobju Emone, sta bili najdeni dve takšni igrači. Na eni so se ohranili ostanki zlatega oblačila. Punčki sta bili izdelani v tretjem stoletju in spadata med najdragocenejše tovrstne izdelke antičnega obdobja.

115

Pečat cesarice Marije Terezije, 1753–1765, premer 139 mm, inv. št. N 1930.
13. 5. 2021
Pečat cesarice Marije Terezije
Marija Terezija, rojena 13. maja leta 1717, se je v zgodovino zapisala kot edina ženska vladarica iz dinastije Habsburžanov in po zaslugi številnih naprednih reform. Po smrti očeta Karla VI. oktobra 1740 je zavladala nad velikim delom Evrope, njene politične ambicije pa so nazorno izražene v izboru grbov, upodobljenih na pečatu. Med njimi so namreč ne le grbi dežel, v katerih je imela oblast, temveč tudi dežel, do katerih je gojila aspiracije. Pečatnik za odtis tega pečata je dala izdelati leta 1753, uporabljala pa ga je do moževe smrti leta 1765.

114

Zlat nakit, Stična, pozno 7.–6. st. pr. n. št., inv. št. P14935 – P14938, P 14940 – P 14941.
11. 5. 2021
Zlat nakit iz Stične
V eni od velikih stiških grobnih gomil so odkrili grob mlade ženske, ki je bila pokopana v izjemno razkošni opravi. Med drugim je na glavi nosila pokrivalo z zlatimi aplikami in pozlačenim bronastim diademom ter trakovi. Takim predmetom najdemo primerjave daleč na vzhodu, vse do Podnjeprovja in vznožji severnega Kavkaza.  Ali je dama iz Stične sledila vzhodni, skitski modi, ali pa je bila tujka z vzhoda, morda poročena na Dolenjsko v okviru takratnih diplomatskih zavezništev ? Vprašanje ostaja za zdaj brez odgovora.

113

Fran Vesel, Portret Ivana Cankarja, 1915, pozitiv iz izvirnega negativa na steklu; NMS, Grafični kabinet, inv. št. SP–59.
10. 5. 2021

Fran Vesel, Portret Ivana Cankarja
Fotografski portret Ivana Cankarja je razpoloženjski utrinek iz življenja našega največjega literata, modernista, virtuoza slovenske umetniške besede. Zamišljenega bohema je leta 1915 pred objektiv postavil njegov prijatelj Fran Vesel, ustanovitelj prvega slovenskega fotografskega kluba. Iz posnetkov na steklenih ploščah je ta veliki letopisec ustvaril obsežno fotografsko kroniko domače dežele. Dokumentiral je deželo, dogodke in ljudi, iz česar je nastal izjemen opus topografskega, portretnega in narodopisnega značaja.
Cankarjev melanholično intonirani portret je tako del največje domoljubno obarvane fotografske zbirke – nacionalnega zaklada z zgodovinsko, kulturno in socialno tematiko, ki ga je Vesel volil slovenskemu narodu.

112

Keramična kroglasta dvoročajna posoda, Dežmanova kolišča pri Igu, sredina 3. tisočletja pr. n. št., v. 11 cm, inv. št. B 1324.
7. 5. 2021
Keramična kroglasta dvoročajna posoda
Kroglasta amfora z Dežmanovih kolišč pri Igu  je po obliki in vrezanem geometrijskem okrasju podobna kroglastim amforam iz grobov kulture vrvičaste keramike iz severnih predelov srednje Evrope (severna Nemčija, Poljska). Zbir keramičnega posodja z Dežmanovih kolišč na Ljubljanskem barju predstavlja najraznovrstnejšo prazgodovinsko lončenino pri nas.

111

Srebrnik, Bernard Spanheimski, kovan v Ljubljani na začetku 13. stoletja, reka Ljubljanica pri Črni vasi, pr. 20,5 mm, inv. št. LJ 14546. Sprednja stran novca.
Zadnja stran novca.
6. 5. 2021
Srebrnik srednjeveške kovnice iz Ljubljane 
Srebrnik v obliki skledice (od tod strokovni izraz skledasti denarij) izhaja iz prvih emisij kovanja v ljubljanski srednjeveški kovnici, ki je bila last koroškega vojvode Bernarda Spanheimskega. Narejen je bila na začetku 13. stoletja. Z upodobitvijo vojvode na konju na sprednji strani in mesta z obzidjem na zadnji strani še dandanes velja za najlepši novec našega srednjega veka. 

110

Prashanja inu odgovori zhes vshegarstvu. - Laubach : zu finden bei Johann Michael Promberger ..., 1782. - [18], 379, [10] str., 17 cm, K 2356
5. 5. 2021

Anton Makovic - knjiga za babice
Oče slovenskega porodništva Anton Makovic je leta 1782 po porodniški knjigi za babice Raphaela J. Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo knjige Prašanja inu odgovori čez všegarstvu. Ta velja za prvi slovenski porodniški učbenik in hkrati za prvo zdravstveno strokovno delo v slovenskem jeziku.

109

Kamnito znamenje, Pristava na Bledu, 8.–10. st., d. 59 cm.
3. 5. 2021
Kamnito znamenje 
Na zgodnjesrednjeveškem grobišču na Pristavi na Bledu je bil leta 1948 odkrit trikotno oziroma strehasto oblikovan kamen. Nekateri domnevajo, da je bil kamen nagrobno znamenje; nagrobna znamenja iz tega časa so zelo redka. Drugi so mnenja, da je kamen označeval eno od kultnih točk na grobišču, ki so bile vpete v širšo mitično krajino. Z mrežo kultnih točk, ki so imele svoje zakonitosti, in z izvajanjem obredij na teh točkah so takratni ljudje poskušali urejati odnose z naravo in božanstvi.

108

Vzorec kose. Daroval: Joseph pl. Dietrich, 1. 5. 1821/1826.
Ohranjeni del Dietrichove zbirke.
1. 5. 2021

Zbirka polizdelkov in izdelkov iz železarskih obratov barona Josepha Dietricha
Baron Joseph Dietrich, lastnik tržiškega gospostva in tamkajšnjih železarskih obratov, je 1. maja 1821 daroval vzorce 488 polizdelkov in izdelkov, ki so jih tedaj izdelovali v njegovih obratih. Zbirka je bila darovana več mesecev pred uveljavljenim datumom ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, zato ohranjeni del zbirke (17 predmetov) velja za eno najstarejših znanih pridobitev muzeja. V Dietrichovih tržiških obratih so izdelovali odlične pile, cementirano jeklo, različne končne izdelke, kot so kose, sekire in žage ter jeklene in železne polizdelke.

107

Edward Brown, M. D. auf genehmgehaltenes Gutachten und Veranlassung der Kön. Engell. Medicinischen Gesellschaft in Londen durch Niederland, Teutschland... - Nürnberg : verlegts Johann Zieger ... : druckts Johann Michael Spörlin, 1686. - [12], 334, [12] str., [19] f. pril. ; 21 cm, K 1309.
29. 4. 2021
Potopis Evrope 
Edward Brown je bil dvorni zdravnik, član slovite angleške Kraljeve družbe in Valvasorjev sodobnik. Po naročilu članov le-te je potoval po Evropi in zapisoval svoja opažanja. Obiskal je tudi slovenske dežele, pritegnila ga je pokrajina, naravni pojavi, predvsem Cerkniško jezero. Radovednost in vedoželjnost sta ga gnali, da se je odločil spoznati tudi rudnik živega srebra v Idriji.

106

Keramična ropotulja, Dežmanova kolišča pri Igu, sredina 3. tisočletja pr. n. št., d. 4,4 cm, inv. št. B 1126.
26. 4. 2021
Koliščarska ropotulja
Koliščarske ropotulje še danes dajejo avtentičen bakrenodobni zvok. Med prvimi strokovnimi arheološkimi izkopavanji na Dežmanovih koliščih pri Igu so odkrili tri nepoškodovane keramične ropotulje iz mlajše bakrene dobe. Glede na njihov zelo tih žvenket je verjetno, da gre za otroške igrače. Najmanjša med njimi ima značilen, drobno vrezan geometrijski okras, skozi luknjici ob strani so lahko napeljali vrvico za obešanje. 

105

Catalogus librorum qui nundinis Labacensibus autumnalibus in officina libraria Joannis Baptistae Mayr, venales prostant. - [Labaci? : J. B. Mayr], 1678. - [126] str., 16 cm, K 16533.
23. 4. 2021
Prvi kranjski knjigotrški katalog 
Sejmi so bili vedno tudi družabni dogodki, pogosto povezani z verskimi prazniki. Leta 1678 se je Ljubljančanom na jesenskem Elizabetinem sejmu predstavil uveljavljeni salzburški tiskar in knjigarnar Janez K. Mayr s popisom knjig, ki jih je bilo mogoče kupiti v njegovi na novo odprti knjigarni. Edini izvod kataloga hrani Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije.

104

Srebrnik, Filip Arabski, leta 248, vel. 22 × 22,5 mm, inv. št. LJ 53537.
21. 4. 2021

Srebrnik Filipa Arabskega
Leta 248 je rimski cesar Filip Arabski izdal veliko serijo novcev, s katerimi je obeležil najpomembnejši dogodek svoje vladavine – Stoletne igre (Ludi Saeculares), ki so tistega leta sovpadle tudi s tisočo obletnico ustanovitve Rima. Tega je namreč po izročilu ustanovil Romul leta 753 pr. n. š. Praznovanje je bilo veličastno in se je dogajalo po celem glavnem mestu, kjer so v zabavo ljudstvu razstavili številne eksotične živali, ki so upodobljene tudi na novcih.

103

Zlata igla z granati, Lajh v Kranju, 6. st., d. 8,8 cm, inv. št. S 1764.
20. 4. 2021

Zlata igla z granati 
Zlata igla, okrašena z granati, je bila odkrita leta 1898 v zelo bogatem grobu zahodne Germanke v Lajhu v Kranju. Najverjetneje je spenjala pajčolan ali naglavno tančico, okrašeno s trakom, pretkanim z zlatom v brokatni tehniki tkanja. Tovrstne igle se pojavljajo predvsem na frankovsko-alamanskem območju, kot dediščina poznoantičnih zlatarskih delavnic. Okras z granati, ki so jih uvažali iz Indije in Šrilanke, je značilen za prestižne izdelke merovinške elite.

102

Dana Pajnič, okrog 1932, umetni kamen, v. 96 cm.
19. 4. 2021

Ženski akt
Umetniško nadarjeni mladi so lahko pred drugo svetovno vojno razvijali svoj talent na Državni obrtni (kasneje umetnoobrtni) šoli, kjer so pomembni slovenski umetniki poučevali v različnih oddelkih, na primer za kiparstvo in rezbarstvo, za keramiko, za izdelavo oblačil, za graverstvo in zlatarstvo.
Učenka Franceta Kralja, kiparka in keramičarka Dana Pajnič (1906-1970), je zasnovala in oblikovala vrsto umetniških in okrasnih predmetov, med njimi več prototipov za ljubljansko tovarno keramike Dekor. Ti so bili med kupci in tudi kritiki zelo priljubljeni.
Med njenimi monumentalnimi stvaritvami pa je Ženski akt v manieri kubizma, ki je izdelan iz umetnega kamna.

101

Cirkuški plakat, 44 cm x 36 cm, Mapa – Cirkuški plakati.
17. 4. 2021

Cirkuški plakati
Presenečeni boste, a delček cirkuškega vzdušja se najde tudi v knjižnici … Hranimo 21 plakatov za cirkuške predstave Circusa Gymnasticusa in Circusa Olympicusa, ki sta v prvi polovici 19. stoletja gostovala v Ljubljani. Na vsakem plakatu najdemo podatke – datum predstave, imena cirkusa ter nastopajočih in glavne artistične točke. Zagotovo gre za posebno oziroma specifično knjižno gradivo.

15. 10. 2020

Vstopamo v praznično leto in vas vabimo, da odštevate z nami! Do jubilejnega rojstnega dne, 15. oktobra 2021, vam bomo predstavili 200 muzejskih predmetov, ki prikazujejo bogastvo in raznolikost zbirk Narodnega muzeja Slovenije. Spremljajte nas in odkrijte znane in manj znane zaklade kulturne dediščine našega prostora.

Spremljajte nas na Facebooku in Instagramu!
 

 

Prijavite se na e-novice